Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

SEMIČ Stane - Daki

narodni heroj, publicist, spomeničar

(13.11.1915 - 3.9.1985 )

Življenjepis

R. 13. nov. 1915 v Ljubljani, u. 3. sept. 1985 prav tam. Izučil se je za peka, l. 1936 odslužil vojaški rok in odšel kot prostovoljec na špansko bojišče. Po zmagi protirevolucionarnih sil se je umaknil v Francijo, pobegnil iz koncentracijskega taborišča, živel ilegalno v Zagrebu in junija 1941 iz Ljubljane odšel v partizane. Bil je mitraljezec, komandant partizanskega tabora, komandant bataljona, brigade divizije in vodil številne boje, v katerih se je odlikoval z velikim pogumom. 20. okt. 1943 je kot prvi živi Slovenec prejel naslov narodnega heroja. Po vojni je napisal spomine v dveh knjigah z naslovom Najboljši so padli.

Viri in literatura

  • Delo 3. sept. 1985 št. 204.
  • ES 11, str. 46 – s sliko (podatek, da je u. 1. sept. 1985).
  • Narodni heroji Jugoslavije II 1975, str. 173 - s sliko.
  • SBL III, str. 284.

Slikovni material

  • ES 11, str. 46.
  • Narodni heroji Jugoslavije II 1975, str. 173.

 

« Nazaj | natisni