Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

SEIDL Ferdinand

prirodoslovec, geolog

(10.3.1856 - 1.12.1942 )

Življenjepis

Rodil se je 10. marca 1856 v Novem mestu, očetu steklarju Ferdinandu in materi Alojziji roj. Kalčič. Očetovi predniki so bili iz Češke in več rodov steklarji. Po maturi na novomeški gimnaziji (1874) je v Gradcu študiral prirodopis, fiziko in matematiko.

Najprej je učiteljeval na meščanski šoli v Krškem, v tem času je že objavljal prve poljudne prirodoslovne članke. Od leta 1887 do 1915 je bil profesor na realki v Gorici, kjer je nasledil Frana Erjavca, pisatelja in naravoslovca. S preselitvijo v Gorico se je pričelo njegovo najbolj ustvarjalno obdobje. Po upokojitvi, ob pričetku prve svetovne vojne, se je preselil nazaj v Novo mesto, kjer je bival njegov mlajši brat, steklar in lastnik mlina. Nekaj časa je poučeval na tukajšnji gimnaziji in trgovski šoli. To obdobje je v večji meri posvetil proučevanju geologije Dolenjske in planinstvu. Zaslužen je za poimenovanje vrha Gorjancev v Trdinov vrh, pospešitev procesa zaščite gozdov na Gorjancih, v sklopu tega je bil zaščiten tudi studenec Gospodična.

Po ustanovitvi ljubljanske univerze so ga tja večkrat vabili, vendar je vse ponudbe odklonil. Bil je zelo plodovit pisatelj in širokega znanja, saj se je ukvarjal z meteorologijo in klimatologijo, seizmologijo, geologijo, filozofijo in pedagogiko ter pisal v domače in tuje strokovne liste. Njegovo najpomembnejše delo pa je monografija Kamniške in Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice. Za svoja dela je prejel številna priznanja in je bil član vrste društev in ustanov, tako Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani itd., kar je vestno našteto na njegovem nagrobniku na ločenskem pokopališču. Umrl je 1. decembra 1942. Novomeščani so se mu oddolžili tudi s poimenovanjem ulice že leta 1930, torej še za časa njegovega življenja, in z izdajo tematske številke Dolenjskega zbornika, kjer so priznani strokovnjaki potrdili njegov prispevek k razvoju slovenskega naravoslovja.

V novomeški knjižnici, v posebnih zbirkah Boga Komelja, je shranjena njegova razmeroma obsežna zapuščina rokopisov in tipkopisov (nekaj dokumentov, diplom, avtobiografijo, rokopisov del in korespondenco).

Viri in literatura

• ES 11, str. 32 - s sliko.
• SBL III, str. 270.

Slikovni material

• ES 11, str. 32.

« Nazaj | natisni