Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

SCHOEPPL Herbert

gozdarski inženir, graščak

(1892 - 7.4.1982 )

Življenjepis

R. 1eta 1892 (sin Antona S.), u. 7. apr. 1982. Njegovi predniki so začeli iz nič z nekaj konji in krošnjarstvom. Kasneje so kupili Cekinov grad v Ljubljani in grad Vrhovo blizu Gracarjevega turna. Schoepplov stari oče je pel pri znamenitih Dunajskih slavčkih in je na račun dvora tudi doštudiral, po končanem študiju pa je šel v Ljubljano. Herbert Schoeppl je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, gozdarstvo je doštudiral na Dunaju. Osem let je bil okrajni referent za gozdarstvo v Novem mestu, kasneje pa oskrbnik gozdov pri baronu Koscheku na Planini pri Sevnici. Leta 1938 je bil invalidsko upokojen zaradi opeklin, ki jih je dobil pri pogozdovanju. L. 1923 se je poročil z Vlasto Rudež ter se priženil s svojega bližnjega posestva Vrhovo na Gracarjev turn, kjer je poslej živel z družino. Po ženini smrti l. 1969 je Gracarjev turn tudi podedoval. Njegova knjižnica je štela okrog 6000 del in je pogorela, ko so med vojno grad zažgali.

Viri in literatura

  • – Antena letn. VII št. 24 (17. jun. 1971), str. 34-35.
  • – Antena letn. VIII št. 16 (20. apr. 1972), str. 36-38 – s sliko.
  • – Nedeljski dnevnik letn. XX št. 44 (15. 2. 1981), str. 7 – s sliko.
  • DL 7. febr. 1974 št. 6, str. 26 - slika.
  • Gozdarski vestnik 1982 št. 10, str. 445.

 

« Nazaj | natisni