Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

SCHMIDT Vladimir

pedagog, pedagoški pisec, zgodovinar šolstva

(20.11.1910 - 16.12.1996 )

Življenjepis

R. 20. nov. 1910 v Preboldu v Savinjski dolini, u. 16. dec. 1996. Na ljubljanski univerzi je študiral biologijo, filozofijo s psihologijo ter pedagogiko, promoviral l. 1936 in se izpopolnjeval v tujini. L. 1943 je odšel v partizane. Po vojni je bil profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani in tudi njen dekan. Je plodovit pisec strokovnih člankov, razprav in knjig, med katerimi zavzema vidno mesto temeljita Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, s katero je opravil na svojem področju enako pionirsko delo kakor na primer France Kidrič v literarni zgodovini ali pa Dragotin Cvetko na področju zgodovine slovenske glasbe.

Viri in literatura

  • ES 11, str. 14 - s sliko (podatek, da je r. 26. nov. 1910).
  • SBL III, str. 228.

Slikovni material

  • ES 11, str. 14.

 

« Nazaj | natisni