Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

SAJE Marija

šolnica, Žagarjeva nagrajenka

(4.12.1910 )

Življenjepis

R. 4. dec. 1910 v Novem mestu. Po maturi je študirala v Ljubljani romanistiko in se izpopolnjevala v Parizu. Kot profesorica je poučevala v Mariboru in po vojni v Novem mestu, nato pa je bila ravnateljica gimnazije v Črnomlju in Ljubljani, kjer je s svojimi dijaki uprizarjala gledališke igre v francoskem jeziku. Leta 1971 je za dolgoletno požrtvovalno delo z mladino in kvaliteten pouk jezikov na šolah prejela Žagarjevo nagrado. Po upokojitvi je študirala še umetnostno zgodovino in za katalog, ki je izšel leta 1985 ob retrospektivni razstavi slikarja Josipa Germa, napisala študijo o svojem nekdanjem profesorju.

Viri in literatura

  • 225 let novomeške gimnazije, str. 384.
  • Narodni heroj Stanko Žagar, Ljubljana 1982, str. 68 - slika.
  • NRazgl 26. dec. 1980, str. 705.
  • Tone Jakše: Tak je bil naš čas 2006, str. 102-103 - s sliko.

Slikovni material

  • Rast I-II/1996, str. 128.
  • Tak je bil naš čas 2006, str. 102.

 

« Nazaj | natisni