Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

SAJE Franček

publicist, spomeničar, zgodovinar

(28.6.1921 - 1999 )

Življenjepis

R. 28. jun. 1921 v Podgori pri Novem mestu, u. jan. 1999. Obiskoval je novomeško gimnazijo in se po maturi l. 1941 vpisal na slavistiko v Ljubljani. Zaradi vojne je študij prekinil in se predal delu za OF, ki jo je organiziral v Prečni in okolici. Leta 1942 je odšel v partizane. Po vojni je bil urednik pri Ljudski pravici in sodeloval v Zgodovinskem odseku arhiva CK ZKS. Poleg številnih člankov o NOB je napisal knjigo Belogardizem, sodeloval pri Enciklopediji Slovenije itd. Za svojo publicistično dejavnost na področju NOB in ustvarjanje znanstvenih temeljev za študij NOB je leta 1957 prejel Trdinovo nagrado.

Viri in literatura

  • Bitka, kakor življenje dolga 1978, str. 341 - slika.
  • DL 25. avg. 1977 št. 33, str. 10 – slika.
  • ES 10, str. 367.
  • SBL III, str. 183.

Slikovni material

  • Bitka, kakor življenje dolga 1978, str. 341.

 

« Nazaj | natisni