Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

RUPPE Mihael

kipar, slikar

(24.3.1863 - 10.3.1951 )

Življenjepis

R. 24. mar. 1863 v Ovčjaku na Kočevskem, u. 10. mar. 1951 v Salzburgu. V Kočevju je obiskoval lesno obrtno šolo, živel v Salzburgu kot rezbar in se izpopolnjeval na Tirolskem, stopil na Dunaju v šolo za umetnost in obrt ter odprl podobarsko in kiparsko delavnico v Salzburgu. Pri nas je naredil za Deželni muzej v Ljubljani 3 alegorične kipe, za Kranjsko hranilnico 14 akvarelov s pogledi na Ljubljano, za župno cerkev v Koprivniku na Kočevskem pa je izdelal oltar in sliko sv. Jakoba, ki pa sta l. 1951 s cerkvijo vred pogorela.

Viri in literatura

  • Gottscheer Kalender 1925, str. 70/71 – slika.
  • SBL III, str. 169.

 

« Nazaj | natisni