Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

RUDEŽ Jožef

etnograf, mecen

(30.8.1793 - 29.3.1846 )

Življenjepis

R. 30. avg. 1793 (sin Antona R.), u. 29. mar. 1846 prav tam. V Ljubljani je končal 5 razredov gimnazije in dva letnika filozofije ter prebil pod Kopitarjevim vodstvom eno leto na Dunaju. Od očeta je l. 1827 kupil Tolsti Vrh in podedoval gospostvo Ribnica ter nekaj posesti pri Mokronogu. Prve pobude za prerodno delo je dobil v domači hiši in pri Kopitarju. Med njegovimi znanci so bili Zois, Vraz, Prešeren in le-tega prijatelj Smole. V Ribnici je imel bogato zbirko slovanskih knjig. Zapisoval je tudi ljudske pesmi in po njegovem zapisu je Prešeren ustvaril balado o Lepi Vidi.

Viri in literatura

  • Ribnica skozi stoletja 1982, str. 47-49 - s sliko.
  • SBL III, str. 156.

Slikovni material

  • Ribnica skozi stoletja 1982, str. 47.

 

« Nazaj | natisni