Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ROZMAN Franc - Stane

narodni heroj

(27.3.1912 - 7.11.1944 )

Življenjepis

R. 27. mar. 1912 v Sp. Pirničah na Gorenjskem, u. 7. nov. 1944 v Črnomlju, pok. od l. 1949 v grobnici herojev v Ljubljani. Imel je revno in težko otroštvo. Njegovi sestri Marjeta in Terezija sta morali v sirotišnico, Franc pa je z mlajšim bratom Martinom ostal doma. Med 1. svetovno vojno je pri treh letih izgubil očeta. Pri 15. letih se je izučil za pekovskega pomočnika in se kmalu pridružil delavskemu gibanju. 1. oktobra 1936 se je pridružil španski republikanski vojski. V Jarmi je končal podčastniško šolo, postal poročnik in poveljnik čete, nato pa stotnik in poveljnik bataljona v mednarodni brigadi. Po porazu republikanske stranke je bil v francoskih in nemških taboriščih. Leta 1941 se je vrnil v domovino in pomagal organizirati partizanski boj. Kmalu je postal vojaški inštruktor pri Glavnem poveljstvu slovenskih partizanskih čet. Boril se je na Štajerskem in Dolenjskem, postal komandant Štajerskega bataljona (druga grupa odredov, 4. operativna cona), sodeloval pri napadu na Šoštanj in kasneje pri bitki na Čreti. Spomladi 1942 je postal poveljnik slovenske partizanske brigade, 13. julija 1943 poveljnik Glavnega štaba NOV in PO Slovenije ter dosegel čin generalpodpolkovnika (generallajtnanta). Bil je član SNOSa in AVNOJa. Umrl je 7. novembra 1944 za posledicami ran, ki jih je dobil pri preizkušanju novega orožja - angleškega minometa. Nekaj dni po smrti je bil proglašen za narodnega heroja. Od leta 1949 je pokopan v grobnici herojev v Ljubljani.

Viri in literatura

• ES 10, str. 297-298 - s sliko (podatek, da je r. 27. mar. 1911 v Ljubljani in u. v Kanižarici).
• Narodni heroji Jugoslavije II 1975, str. 161 - s sliko.
• SBL III, str. 145.
• TONČIČ L.: Novomeške ulice 1994, str. 71.

Slikovni material

• ES 10, str. 297.
• ES 10, str. 297.
• Narodni heroji Jugoslavije II 1975, str. 161.

« Nazaj | natisni