Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ROSTOHAR Mihajlo

politik, psiholog, urednik

(30.7.1878 - 5.8.1966 )

Življenjepis

R. 30. jul. 1878 na Bregah pri Krškem, u. 5. avg. 1966 na Goleku, pok. v Krškem. V gimnazijo je hodil v Ljubljani in Kranju, študiral filozofijo na Dunaju in v Gradcu ter l. 1905 na Dunaju promoviral. Izpopolnjeval se je v Pragi, Leipzigu, Halleju in Berlinu, ustanovil prvi psihološki inštitut v Pragi in se z njim preselil na Masarykovo univerzo v Brnu. Med drugo vojno se je vrnil v domovino, odšel v partizane, po vojni pa je bil redni profesor psihologije na ljubljanski univerzi, za katere ustanovitev se je že pred prvo svetovno vojno zelo prizadeval. V mladosti se je literarno udejstvoval, dal pobudo za ustanovitev znanstvene revije Veda in izdajal svojo revijo Napredna misel.

Viri in literatura

  • ES 10, str. 290-291 - s sliko.
  • SBL III, str. 139.
  • Univerza II, str. 28 (datum smrti: 5. avgust).

Slikovni material

  • ES 10, str. 291.
  • Knjižnica Mirana Jarca NM

 

« Nazaj | natisni