Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ROSINA (ROZINA) Josip

javni delavec, odvetnik

(4.3.1810 - 27.6.1889 )

Življenjepis

R. 4. mar. 1810 v Malem Gabru na Dolenjskem, u. 27. jun. 1889 v Kandiji, pok. v Šmihelu. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, nato študiral pravo v Gradcu in l. 1839 promoviral. Služboval je na Mirni na Dolenjskem, v Ljubljani in Celovcu ter trikrat hkrati s Prešernom kandidiral za samostojno advokaturo. L. 1846 je odprl odvetniško pisarno v Novem mestu in se uveljavljal tudi v družbenem življenju. Verjetno je bil med pobudniki prve uprizoritve Linhartovega Matička v Novem mestu (januarja 1848). S prijatelji je v letu revolucije osnoval nemško, vendar v slovenskem duhu pisani Sloveniens Blatt, bil soustanovitelj in predsednik Slovenskega društva (1848) ter prvi predsednik novomeške Čitalnice, ustanovljene l. 1865. Trdina ga je ovekovečil v Gospodu Vedežu, medtem ko ga Rosinov zet Franjo Šuklje v svojih spominih ne omenja.

Viri in literatura

  • ES 10, str. 289.
  • SBL III, str. 134.

 

« Nazaj | natisni