Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

RESSEL Josef

gozdar, izumitelj

(29.6.1793 - 10.10.1857 )

Življenjepis

Rojen je bil 29. junija 1793 v Chrudimu na Češkem. Po očetu je bil Nemec, po materi pa Čeh. V rojstnem kraju je obiskoval češko ljudsko šolo, gimnazijo v Linzu, topničarsko šolo v Čeških Budĕjovicah. Zaradi šibkega zdravja ni stopil v vojaško službo, ampak je v letih 1912 in 1913 na dunajski univerzi študiral knjigovodstvo, kmetijstvo in farmacijo, kasneje pa še mehaniko, hidravliko in civilno arhitekturo. V Mariabrunnu je leta 1916 končal dveletni študij na gozdarski akademiji.

Leta 1917 je pričel delati kot distriktni gozdar v Pleterju, kjer se je naučil slovensko. Kasneje je delal še v Ljubljani, Trstu, Motavunu, nekaj časa pa tudi v Benetkah. Izumil je ladijski vijak, po izročilu ga je preizkušal s čolnom na Krki. Skrbel je za dvig gospodarstva. Ko je skrbel za državne gozdove, je pričel zamenjavati dotedanji golosečni način gospodarjenja z oplodnimi in prebiralnimi sečnjami ter predpisoval redčenja za povečanje kakovosti prirastka. Skušal je usklajevati potrebe kmetijstva in gozdarstva. Njegovo najtehtnejše delo na področju gozdarstva iz leta 1942 govori o pogozdovanju opustošene Istre.

Prispeval je veliko izboljšav v poljedelstvu, svilogojstvu, čebelarstvu in živinoreji. Izdeloval je načrte za namakanje, izsuševanje ali regulacijo na različnih območjih, na našem ozemlju je izdelal načrt za regulacijo Mirne in Ljubljanskega barja.

Ressel je bil vsestranski izumitelj. Njegovo izumiteljstvo sega na različna področja: ladjarstvo, gozdarstvo, mlinarstvo, kemijo in rudarstvo. Usmerjal se je na področje novih materialov in tehnologij. Izumljal je predmete za vsakdanjo rabo in vojaške tehnične predmete. Poleg ladijskega vijaka je Ressel izumil ali izboljšal še celo vrsto drugih naprav ter strojev. Razvil je več poljedelskih strojev, konstruiral številne stiskalnice, izdelal prve valjčne ležaje, kroglične ležaje, izboljšal parni aparat za ekstrakcijo barv in rastlinskih olj iz rožnic. Resslu so podelili deset patentov, število vseh do uporabnosti razvitih izumov pa je približno petkrat večje. Z inovacijami je tudi na Slovenskem spodbujal tehnično ustvarjalnost.

Ressla si lastijo Slovenci, Čehi, Avstrijci, Nemci, Italijani in Hrvati ter številna znanstvena področja oz. stroke. Njegovo življenje in delo še ni v celoti raziskano. Umrl je 9. oktobra 1857 v Ljubljani. Pokopan je na ljubljanskem Navju, kjer ima spomenik.

Viri in literatura

• ES 10, str. 179-180 - s sliko.
• Sandi Sitar: Sto slovenskih znanstvenikov 1987, str. 150-151 - s sliko.
• SBL III, str. 87.

Slikovni material

• ES 10, str. 179.
• Sto slovenskih znanstvenikov 1987, str. 150.

« Nazaj | natisni