Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

BREJC Jože (psevdonim Jože Javoršek)

književnik

(20.9.1920 - 2.9.1990 )

Življenjepis

R. 20. sept. 1920 v Velikih Laščah, u. 2. sept. 1990 v Ljubljani. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kjer je l. 1940 maturiral. Na ljubljanski univerzi je študiral primerjalno književnost, po 2. svetovni vojni v l. 1945/1948 je študij nadaljeval na pariški Sorboni in nekaj časa delal na jugoslovanskem veleposlaništvu v Parizu. L. 1956 je dokončal tudi študij na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Med 2. svetovno vojno je sodeloval v NOB od l. 1941, kjer je opravljal različne vojaške, politične in kulturniške funkcije, nazadnje je vodil Radio OF. Takoj po 2. svetovni vojni je vodil Radio Ljubljana. L. 1949 je bil obsojen na montiranem političnem procesu na 12 let zapora, l. 1952 izpuščen iz zapora in l. 1990 sodno rehabilitiran. V l. 1961-1967 je bil zaposlen kot višji strokovni sodelavec na SAZU in v l. 1967/1982 vodil kabinet Josipa Vidmarja. Pred 2. svetovno vojno je objavljal pesmi v revijah, npr. v Mentorju, Mladini, Dejanju. V partizanih je nastala tudi poezija, ki je po vojni izšla v zbirki »Partizanska lirika«, pozneje pa tudi v celovitem izboru »Usoda poezije 1939-1949«. Uveljavil se je tudi z dramatiko, pripovedno in izpovedno prozo, esejistiko in kritiko. Njegove najizrazitejše drame so npr. Kriminalna zgodba, Povečevalno steklo, Veselje do življenja. Napisal je tudi več romanov, npr. Obsedena tehtnica, Spremembe. Najodmevnejše so njegove esejistične knjige, ki govorijo o povojni duhovni, kulturni in politični problematiki na Slovenskem. Napisal je tudi tri monografske študije: Esej o Molièru, Primož Trubar, Lili Novy in veliko prevajal.

Viri in literatura

• ES 4, str. 276-277.
• Slovenska književnost 1945-1965 II, str. 139-146, 387-388.
• Slovenska književnost, str. 125-126.

Slikovni material

• Slovenska književnost 1945-1965 II, str. [141].
• Slovenski dramski leksikon I 1961, str. 134.

« Nazaj | natisni