Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

BRECKERFELD Janez Sigismund

pravnik, slikar

(11.4.1689 - 1760 )

Življenjepis

R. 11. apr. 1689 na Starem gradu, Zagrad pri Otočcu, u. jun. 1760 prav tam. Bil je lastnik Starega gradu in državni uradnik. Njegovi rokopisi, pisani v latinščini in nemščini, obravnavajo Kranjsko z gospodarsko upravnega, pravnega in genealoškega vidika. Del njegovih rokopisov, ki jih navaja H. G. Hoff v »Gemälde aus Krain II«, npr. »Oeconomia provincialis Carniolie«, je v Arhivu RS kot tudi več rokopisov o kranjskih, štajerskih, koroških stanovih in plemičih, stvarni slovar štirih evropskih jezikov, »Von Contracten« – navodila za uporabo vojaške opreme in drugo. Pri pisanju Linhartovega »Poskusa zgodovine Kranjske« so bili njegovi rokopisi pomembni viri.

Viri in literatura

  • ES 1, str. 364.
  • Kron V/1938, str. 100.

 

« Nazaj | natisni