Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

RAVNIKAR Tone

organizator zdravstvene službe, zdravnik

(28.10.1901 - 3.4.1971 )

Življenjepis

R. 28. okt. 1901 v Ljubljani, u. 3. apr. 1971 prav tam. Medicino je študiral v Ljubljani, nadaljeval v Zagrebu in tam l. 1928 promoviral. Leta 1941 so ga Nemci pregnali v Srbijo, od koder se je vrnil v Vinico, postal jeseni 1943 član upravne komisije SNOSa, član IOOFe in NOV za okrožje Črnomelj – Novo mesto ter na osvobojenem ozemlju organiziral zdravstveno službo. Po vojni je bil med drugim sekretar Sveta za zdravstvo LRS in honorarni predavatelj na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Napisal je več člankov o organizaciji zdravstvene službe.

Viri in literatura

  • ES 10, str. 106.
  • SBL III, str. 52.

 

« Nazaj | natisni