Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

RAVNIKAR Ludvik

politik, pravnik

(21.8.1827 - 16.1.1901 )

Življenjepis

R. 21. avg. 1827 v Novi vasi pri Celju, u. 16. jan. 1901 v Ljubljani. Kot ljubljanski dijak (1839-1846) je mnogo občeval s pesnikom Prešernom, očetovim znancem. Kot pravnik je služboval tudi v Kočevju in Novem mestu (namestnik državnega pravdnika), kjer je bilo tedaj v službi še več Prešernovih znancev; odtod v Novem mestu razmeroma močna tradicija o Prešernu. Malo pred svojo smrtjo je Ravnikar objavil v Ljubljanskem zvonu kratek spomin na pesnika, ki pa vsebuje dragocene podatke o Prešernovi fizionomiji in njegovi podobi v Wagnerjevi izdaji Poezij iz l. 1866.

Viri in literatura

  • F. Kidrič: Prešernov album, str. 276.
  • SBL III, str. 46.

 

« Nazaj | natisni