Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

RAVNIKAR Edvard

akademik, arhitekt, pedagog, publicist, urbanist

(4.12.1907 - 23.8.1993 )

Življenjepis

R. 4. dec. 1907 v Novem mestu, u. 23. avg. 1993 v Ljubljani. Šolal se je v Ljubljani (osnovna šola in realka), nato pa je študiral arhitekturo na Dunaju in v Ljubljani, kjer je bil Plečnikov učenec. Izpopolnjeval se je tudi v ateljeju Le Corbusiera v Parizu. Po vojni je bil profesor na tehniški fakulteti. Njegovo delo obsega področja arhitekture in urbanizma, likovne kulture, knjižne opreme in arhitekturno publicistiko. Med njegovimi pomembnejšimi deli so: Kostnica padlih v 1. Svetovni vojni na ljubljanskem pokopališču, Moderna galerija, Študentsko naselje, Grobišči na Begunjah in na Rabu, Skupščina v Ljubljani, Moderna galerija v Beogradu itd. Zelo plodno je bilo Ravnikarjevo delo pri popularizaciji arhitekture v domačem in tujem tisku. Ravnikar je eden najvidnejših slovenskih arhitektov po drugi svetovni vojni. Bil je član SAZU od leta 1970 in je imel naslov zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani.

Viri in literatura

• ES 10, str. 102-105 - s sliko.
• Letopis SAZU 1969 20. knjiga, str. 85 – slika.
• Mladika XXX/1993 št. 7, str. 186 (datum smrti).
• SBL III, str. 44.

Slikovni material

• ES 10, str. 102.
• Rast I-II/1995, str. 131.

« Nazaj | natisni