Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

BRECKERFELD Franc Anton

zbiralec ljudskega blaga, zgodovinar

(3.1.1740 - 30.1.1806 )

Življenjepis

R. 3. jan. 1740 na Starem gradu, Zagrad pri Otočcu, u. 30. jan. 1806 v Ljubljani. Bil je praktičen gospodarstvenik, član Kranjske kmetijske družbe, za katero je napisal pripombe k vinogradniškemu zakonu in spomenico, kako izboljšati trtne in vinske sorte, kjer je uporabil tudi slovensko nomenklaturo. Bil je vnet zbiralec ljudskega blaga; zbiral je slovenske botanične in zoološke izraze, izraze za kmečka dela, pregovore, napise na epitafih, gradivo za biografije in genealogije kranjskih plemiških družin in pomembnih Kranjcev, gradivo za topografijo dežele Kranjske. Napisal je topografijo Novega mesta »Neustädtl – Rudolfswerth. Versuch und Beitrag zu einer Landkrainerischen Topographie«, 1790, opisal župnijski vikariat sv. Petra na Otočcu »Pfarrvicariat St. Peter bei Werdei nächst der Gurk«, izšlo l. 1848, napisal je poročilo o Šmarjeških Toplicah. Dopolnil je Valvasorjevo »Topografijo Kranjske«. L. 1803 so mu stanovi poverili delo polnomočnega komisarja za davčno regulacijo v pazinski grofiji; ob tem je opisal razmere v Istri. Napisal je tudi nekaj biografskih pripomb k Spominski knjigi Dizmove bratovščine. Njegova rokopisna zapuščina je prišla pozneje, skupaj z Erbergovo zapuščino, v Ljubljanski deželni arhiv.

Viri in literatura

  • ES 1, str. 363.
  • Jarčev zbornik, str. 13-27.
  • SBL I, str. 57.

 

« Nazaj | natisni