Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

RAKTELJ Jožef

šolnik

(22.1.1825 - 8.2.1899 )

Življenjepis

Jožef Raktelj se je rodil 22. januarja 1825 v Dolenjskih Toplicah, umrl je 8. februarja 1899 v Ribnici. Njegov oče Blaž Raktelj je bil v Dolenjskih Toplicah šest let učitelj in orglavec. Zaradi očetove službe se je družina kmalu preselila v Stari trg pri Ložu, nato v Moravče in spet nazaj v Stari trg, kjer je hodil k očetu v šolo.

 Že v zgodnji mladosti se je učil petja in igranja na klavir, kmalu pa je znal tudi orglati. Šolanje je nadaljeval v Ljubljani, kjer je v letih 1841 – 1843 obiskoval učiteljsko pripravnico.

Jeseni leta 1843 je nastopil službo učitelja in orglavca v Dolenjskih Toplicah, kjer je že veljal za izvrstnega učitelja. S prizadevanjem graščaka Rudeža, slovenskega domoljuba, je iz Toplic odšel jeseni leta 1848 v Ribnico, kjer je ostal do svoje smrti. Najprej je bil učitelj na tamkajšnji šoli, ko pa je bila leta 1956 šola razširjena v trirazrednico, je bil imenovan za nadučitelja. Šolo so pod njegovim vodstvom še razširili. Leta 1891 se je upokojil. Bil je priljubljen učitelj, organist in pevovodja Čitalnice. V letih 1869 – 1970 je bil okrajni šolski nadzornik v črnomaljskem okraju, od leta 1871 do 1885 pa član okrajnega šolskega sveta v Kočevju. V ribniški šoli je ustanovil precejšnjo učiteljsko knjižnico za potrebe domačega in okoliškega učiteljstva. Leta 1885 ga je ribniška občina imenovala za častnega župana, leta 1892 pa ga je cesar odlikoval z zlatim zaslužnim križcem. Pisal je v časnika Učiteljski tovariš in Šolski prijatelj.

Znan učitelj je bil tudi njegov brat Frančišek Raktelj, prav tako pa so si ta poklic izbrali trije izmed njegovih otrok. Umrl je v Ribnici, pokopan je na pokopališču v Hrovači.

Viri in literatura

• SBL III, str. 20 (pod geslom Raktelj Frančišek).
• Učiteljski tovariš, 10. 3. 1899, str. 62
• Koledar družbe sv. Mohorja za leto 1913, str. 29-32 - s sliko

Slikovni material

• Koledar družbe sv. Mohorja za leto 1913, str. 29

« Nazaj | natisni