Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

RAČIČ Božo

etnograf

(26.12.1887 - 26.5.1980 )

Življenjepis

R. 26. dec. 1887 (sin Alojza R.) na Čatežu pri Brežicah, u. 26. maja 1980 v Ljubljani. Maturiral je na ljubljanskem učiteljišču, učiteljeval na Kalu (Šentjanž na Dol.), v Adlešičih ter bil ravnatelj pa na Državnem osrednjem zavodu za domačo obrt v Ljubljani (1925-1946). Zanimal se je za stare ljudske tkanine, za tehniko tkalstva in ljudskega vezenja, še posebej pa za belokranjsko ljudsko umetnost in domačo obrt. Organiziral je razstave v Parizu, Leipzigu, Bariju, Helsinkih, New Yorku idr. Napisal je veliko članov o domači obrti, tkalstvu, čebelarstvu, izdal Belokranjske otroške pesmi, vrsto kuharskih knjig itd. Za svoje plodno in napredno prosvetno dejavnost je leta 1958 prejel Trdinovo nagrado.

Viri in literatura

  • Delo 28. maja 1980 (osmrtnica).
  • DRazgl 19. jun. 1980, str. 29 - s sliko.
  • ES 10, str. 31.
  • SBL III, str. 2.

Slikovni material

  • Knjižnica Mirana Jarca NM
  • DRazgl 19. jun. 1980, str. 29.

 

« Nazaj | natisni