Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

BRADAČ Fran

filolog, prevajalec

(15.6.1885 - 2.5.1970 )

Življenjepis

R. 15. jun. 1885 na Jami pri Dvoru, u. 2. maja 1970 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval na Dvoru (1892 – 1897), nato se je vpisal v gimnazijo v Ljubljani, kjer je maturiral l. 1905. Na Dunaju je v letih 1906 – 1910 študiral klasično filologijo in diplomiral l. 1910, doktoriral pa v Zagrebu l. 1920 z disertacijo »Perspektivni oktativ pri grških tragikih«. Bil je gimnazijski profesor v Ljubljani, vmes v l. 1921/1922 nadaljeval študij v Pragi in Berlinu, l. 1923 pa je bil izvoljen za docenta klasične filologije na Univerzi v Ljubljani. L. 1945 je bil upokojen. Njegove najpomembnejše literarnozgodovinske razprave so: Arhitektonika in simetrija v stari klasični poeziji, Postanek in razvoj drame I, Saphina erotika. Napisal je Grško vadnico (1920), sestavil slovar tujk in več latinskih, nemških in čeških slovarjev. Skupaj z Josipom Ostom je sestavil Grško slovnico (1919). V slovenščino je prevedel več pesnitev iz antične književnosti, več Evripidovih tragedij in Aristofanovih komedij, vsa Vergilova dela, izbor rimskih lirikov. Prevajal je tudi Cicerona, Plinija Mlajšega, Seneko, Kurcija Rufa, Longosa, Livija, Tacida, Platona, »Batrahomiomahijo«, pa tudi več čeških in nemških avtorjev.

Viri in literatura

• ES 1, str. 353-354.
• Mrvar J., Mirtič S. (1997): Raziskovalna naloga o dr. Franu Bradaču
• SBL I, str. 56.

Slikovni material

• Knjižnica Mirana Jarca NM

« Nazaj | natisni