Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

PRETNAR Stojan

častni občan, pravnik

(23.1.1909 - 1.3.1999 )

Življenjepis

R. 23. jan. 1909 v Bovcu, u. 1. mar. 1999 v Ljubljani. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu (matura l. 1927), nato študiral pravo na ljubljanski univerzi, kjer je tudi promoviral. Med vojno je bil najprej v italijanski internaciji, pod Nemci pa na prisilnem delu v Salzburgu. Leta 1950 je postal docent, nato pa izredni in redni profesor za gospodarsko pravo na Univerzi v Ljubljani. Kot strokovnjak za gospodarsko in patentno pravo se je uveljavil doma in v tujini, bil član številnih strokovnih ustanov in komisij ter bil l. 1981 imenovan za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Je avtor člankov in razprav, objavljenih v slovenskem jeziku, srbohrvaščini, francoščini in angleščini. Prejel je visoka odlikovanja, naslov zaslužnega univerzitetnega profesorja in je od l. 1989 častni občan Novega mesta.

Viri in literatura

  • ES 9, str. 318 – s sliko.
  • Mladina 4. jan. 1994, str. 3 – slika.
  • Novi glas 18. mar. 1999 št. 11, str. 12.
  • Prim. SBL 12. sn., str. 99.

Slikovni material

  • ES 9, str. 318.

 

« Nazaj | natisni