Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

PREŠEREN France

pesnik

(3.12.1800 - 8.2.1849 )

Življenjepis

Rodil se je 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem kot tretji otrok v ugledni kmečki družini. Ker je že zgodaj kazal nadarjenost, so ga leta 1808 poslali k stricu Jožefu, ki je kot duhovnik služboval na Kopanju pri Veliki Račni. Od leta 1810 do 1812 je v Ribnici obiskoval ljudsko šolo, ki jo je nato nadaljeval v Ljubljani, kjer je obiskoval tudi gimnazijo. Po končanem liceju v Ljubljani je leta 1821na Dunaju pričel študirati pravo ter bil leta 1828 promoviran. Dolgo časa je bil odvetniški pripravnik, saj so mu advokaturo zaradi svobodomiselnosti večkrat odrekli. Samostojno advokaturo je dobil šele leta 1946 v Kranju.

Pesmi je sprva objavljal v nemških časopisih Illyrisches Blatt in Carniola, v slovenskem časopisu Novice in almanahu Kranjska čbelica. Za prvo obdobje (do 1829) je značilno lahkotno in humorno, včasih tudi satirično obravnavanje ljubezenskih želja in tegob ter ženske narave, tako je npr. v baladi Povodni mož obdelan motiv kaznovane muhaste ženske. V naslednjem pesniškem obdobju je prešel v  svet romantike, kjer spoznava razkol med idealom in resničnostjo, npr. Slovo od mladosti, še najbolj izrazito pa se to kaže v ciklu Sonetje nesreče.

Po oblikovni, tematski in izpovedni moči sodi med največje njegove umetnine Sonetni venec, ki ga je napisal iz neuslišane ljubezni do Julije Primic. V njem obravnava tri teme: ljubezen, narod in poezijo. Leta 1836 je v samozaložbi izdal Krst pri Savici, ki je nacionalna zgodovinska epska pesnitev, posvečena preminulemu prijatelju Matiji Čopu. Osrednja tema je pokristjanjevanje Karantancev v 8. stoletju. Leta 1847 je izdal pesniško zbirko Poezije, a brez Zdravljice, ki je bila zaradi cenzure prvič objavljena po marčni revoluciji leta 1848 v Novicah. S Poezijami je vplival na narodno prebujanje in utemeljil pravice do samostojnega in enakopravnega kulturnega in političnega življenja Slovencev.

Umrl je 8. februarja 1849, pokopan je v Kranju.

Prešerna, poleg let, ki jih je preživel v Ribnici, vežejo z Dolenjsko še drugi dogodki in ljudje, tako na primer obiski na gradu Prežek pod Gorjanci, katerega lastnik je bil od 1833 do 1840 pesnikov zelo dragi prijatelj Andrej Smole. V Novem mestu se je eno leto po pesnikovi smrti naselila njegova nesojena ljubezen Julija Primic, poročena s plemičem Jožefom Scheuchenstuelom, predsednikom deželnega sodišča v Novem mestu. Pokopana je na šmihelskem pokopališču. V Šentrupertu je dolgo let živel in 26. avg. 1891 tudi umrl župnik Alojzij Košir, ki je kot kaplan pesniku pred smrtjo podelil svete zakramente.

V knjižnici, v Posebnih  zbirkah Boga Komelja, hranimo Prešernove Poezije iz leta 1847, prevode njegovih del v številne jezike, faksimilirane in bibliofilske izdaje.

Viri in literatura

  • ES 9, str. 307 – 314 – s slikami.
  • Ivan Adoljšek: Ko se je šolal pesnik France Prešeren v Ribnici na Dolenjskem (Sodobna pedagogika XXXIII/1982, str. 206).
  • Karel Bačer: Iz dolenjske preteklosti, str. 5.
  • Kronika slovenskih mest V 1938, str. 181 - slika.

Slikovni material

  • Album slovenskih književnikov 1928, str. 9.
  • Kronika slovenskih mest V 1938, str. 181.

 

« Nazaj | natisni