Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

POVH Jožko

industrialec

(20.3.1897 - 8.9.1983 )

Življenjepis

Rodil se je 20. marca 1897 materi Mariji, bajtarici in poljski delavki, v Mirni Peči. Ko se je mati poročila, sta se preselila v Novo mesto, kjer je končal tretji in četrti razred ljudske šole. Ker mati ni imela sredstev za njegovo nadaljnje šolanje, se je šel učit krojaške obrti h krojaču in trgovcu Josipu Koširju v Novem mestu. Po končani učni dobi je opravil pomočniški izpit, nato pa je bil novembra 1915 mobiliziran v avstrijsko vojsko. Ko je bil junija naslednje leto na tirolski fronti ranjen, je bil poslan v zaledje, kjer je v raznih krajih Avstrije opravljal svojo obrt do konca vojne.

Po vrnitvi v Novo mesto sta z Ivanom Medicem ustanovila podjetje Medic & Povh, krojaštvo Novo mesto, vendar se je že leta 1920 Povh osamosvojil, poleg tega pa je v Novem mestu odprl tudi trgovino. Naslednje leto sta se z Medicem ponovno združila in pričela s konfekcijsko proizvodnjo.  Nova firma se je razvila v industrijo perila in je uspešno delovala do leta 1928, ko se je Povh ponovno osamosvojil. V naslednjih letih je za nekaj časa v Črnomlju prevzel trgovino z mešanim blagom, v Novem mestu pričel z zidavo sodobnega tovarniškega poslopja, v katerem je leta 1930 stekla proizvodnja perila, odprl trgovino z manufakturnimi izdelki, galanterijo in modnim blagom.

Leta 1936 je opustil izdelovanje perila in se preusmeril na bombažno predilnico in kasneje tkalnico, obe sta delovali tudi med italijansko okupacijo. Tik pred vojno je zaradi uspešnosti poslovanja sklenil povečati proizvodnjo. V Bršljinu, na zemljišču kasnejše tovarne Novoteks, je pričel z izgradnjo tovarniškega poslopja, vendar mu je okupacija preprečila zaključiti dela. Že od jeseni 1941 je Povh materialno in denarno podpiral partizansko vojsko. Po kapitulaciji Italije se je vključil v NOV vojsko. Njegova glavna naloga je bila usposobiti proizvodnjo v svoji, Penčevi in Medičevi tovarni za potrebe partizanske vojske in civilnega prebivalstva. Proizvodnja se je ustavila že oktobra 1943, ko so Novo mesto zavzele nemške enote. Povh je z družino že pred tem zapustil mesto in v njem pustil vse svoje premoženje. V partizanih je skrbel za organiziranje raznih delavnic, zbiranje usnja, razdeljevanje prehrambenih dobrin … Po vojni proizvodnja v Povhovi tovarni ni bila obnovljena, čeprav je bila že oktobra 1945 registrirana pod nazivom »Novoteks, tekstilna industrija Jožko Povh, Novo mesto«. Oba s sinom Dušanom, filmskim režiserjem, sta se premoženju odpovedala in podjetje je prešlo v državno last.

Jožko Povh je za svoj prispevek k zmagi prejel več odlikovanj in priznanj. Umrl je 8. septembra 1983.

Po njem se v Novem mestu od leta 1993 imenuje ulica.

Viri in literatura

• Anton Štampohar: Iz bojev novomeških tekstilcev, str. 72-76

Slikovni material

• Anton Štampohar: Iz bojev novomeških tekstilcev, str. 72

« Nazaj | natisni