Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

POLJANEC Franjo (Radoslav)

leksikograf, šolnik

(21.8.1896 - 13.2.1987 )

Življenjepis

R. 21. avg. 1896 v Šmarjeti, u. 13. febr. 1987 v Zagrebu, pok. v Šmarjeti. Maturiral je na novomeški gimnaziji in študiral slavistiko in germanistiko na Dunaju in v Zagrebu, kjer je tudi diplomiral. Kot profesor je služboval v Subotici, Sarajevu in Zagrebu, bil po drugi vojni gimnazijski ravnatelj v Beogradu, nato profesor na Pedagoški akademiji v Zagrebu. Pisal je književne ocene in referate ter učne knjige za pouk slovstvene zgodovine in južnoslovanskih jezikov na srednjih šolah, izdal gramatiko ruskega jezika ter obsežen rusko-hrvatskosrbski slovar. Večji del svoje bogate knjižnice je zapustil Študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu.

Viri in literatura

  • 225 let novomeške gimnazije, str. 379 in priloga št. 15 (skupinska slika, žal z nejasno razrešitvijo imen).
  • DRazgl 1987 5. sn. št. 11, str. 111.

 

« Nazaj | natisni