Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

PODBEVŠEK Anton

pesnik, publicist

(13.6.1898 - 14.11.1981 )

Življenjepis

Anton Podbevšek se je rodil 13. junija 1898 na Grmu pri Novem mestu in velja za prvega slovenskega avantgardnega književnika, vzornika Srečka Kosovela in kasneje slovenskih modernistov.

Po maturi na novomeški gimnaziji leta 1917 je odšel na italijansko fronto, po vojni pa je nadaljeval šolanje na Filozofski fakulteti v Zagrebu in v Ljubljani, kjer je študiral slavistiko. Deloval je večinoma kot časnikar, med leti 1952 in 1972 pa kot oskrbnik SAZU. Septembra leta 1920 je še z nekaj drugimi vidnejšimi novomeškimi kulturniki pripravil avantgardistično prireditev, znano kot Novomeška pomlad, katere plod je bila tudi prva pokrajinska umetniška razstava v Novem mestu, nad katero je nekakšno pokroviteljstvo prevzel takrat že uveljavljeni slikar Rihard Jakopič. Otvoritev te razstave je bila 26. septembra 1920, dogodek pa je spremljal koncert Marija Kogoja in recitacijski nastop Antona Podbevška in Mirana Jarca. O Novomeški pomladi je bil leta 1989 posnet tudi film z naslovom Veter v mreži, ki ga je režiral Filip Robar Dorin. V filmu med mladimi intelektualci izstopa zlasti Anton Podbevšek, ki je tako kot v polavtobiografskem romanu Mirana Jarca Novo mesto upodobljen v liku Andreja Vrezca.

Anton Podbevšek je imel pomembno vlogo pri izdajanju revije Trije labodje, ki so jo leta 1921 začeli izdajati ekspresionisti v Novem mestu in je bila logično nadaljevanje Novomeške pomladi. Revija naj bi Podbevšku služila kot odskočna deska za izgradnjo lastne generacije, a se je že kmalu po izidu prve številke sprl z Josipom Vidmarjem, ki si je prizadeval za uveljavitev in objavljanje »čiste umetnosti«. Podbevšek je izstopil iz uredništva ter ustanovil lastno revijo Rdeči pilot. Leta 1925 je izšla njegova edina pesniška zbirka Človek z bombami, ki kot posledica njegove mladostne zagnanosti predstavlja vrhunec njegove lirike. Uredil je etnološko-historični zbornik Dolenjska metropola Novo mesto in antologijo Slovenska lirika, pisal pa je tudi o impresionistih Ivanu Groharju in Rihardu Jakopiču.

Del njegove rokopisne zapuščine hrani Knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu. Leta 2005 ustanovljeno Gledališče Novo mesto, je leta 2006 dobilo ime po pesniku A. Podbevšku - Anton Podbevšek Teater, po njem pa je poimenovana tudi ulica v Novem mestu.

Umrl je 14. novembra 1981 v Ljubljani.

Viri in literatura

• DRazgl 10. dec. 1981, str. 75 - s sliko.
• ES 9, str. 6.
• SBL II, str. 389.
• Slovenska književnost (CZ 1982), str. 269.

Slikovni material

• DRazgl 10. dec. 1981, str. 75.

« Nazaj | natisni