Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

PLUT Milan

časnikar, urednik

(5.10.1881 - 7.4.1925 )

Življenjepis

R. 5. okt. 1881 v Gradcu v Beli krajini, u. 7. apr. 1925 na Studencu pri Ljubljani. Gimnazijo je obiskoval v Karlovcu, Novem mestu in Trstu. L. 1899 je odšel v Srbijo, kjer se zaposlil pri beograjskem presbiroju, bil pa je tudi sodelavec pri raznih drugih srbskih listih. V Srbiji je vlado obveščal o kulturnih in političnih pojavih pri Slovencih, obenem pa je objavljal v Slovenskem narodu beograjska pisma. Kot član Narodne odbrane je dobil nalogo, da širi jugoslovansko propagando in iredentistično gibanje med Slovenci. Veliko je pripomogel k temu, da so se kronanja kralja Petra l. 1904 udeležili tudi Slovenci. Ob začetku vojne je bil interniran na Ljubljanskem gradu, potem pa poslan na fronto v Galicijo. Bil je v ruskem ujetništvu. Kot dobrovoljec je odšel tudi na koroško fronto. L. 1920 je postal član uredništva »Jutra« in bil referent predvsem za politične in gospodarske razmere v Srbiji, hkrati pa je bil dopisnik za razne hrvaške in srbske dnevnike. Napisal je »Izprehodi po Macedoniji«, ki jih je objavljal v Slovanu, kasneje pa so izšli še v posebni brošuri. Tik pred smrtjo je vse svoje moči usmeril še v ustanovitev podružnice Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov za Slovenijo.

Viri in literatura

  • Kronika slovenskih mest III 1936, str. 137 – s sliko.
  • SBL II, str. 388.

Slikovni material

  • Kronika slovenskih mest III 1936, str. 137.

 

« Nazaj | natisni