Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

PLANINŠEK (PLANINSHEK) Janez (Charles)

popotnik, raziskovalec

(1886 - 1942 )

Življenjepis

R. l. 1886 v Dolenjih Kamencah pri Novem mestu, u. dec. 1942 v Ameriki. V ljudsko šolo je hodil v Prečno. S sedemnajstimi leti je odšel v Francijo, od tam pa v ZDA. Želja po pustolovščinah ga je pripeljala na jug ZDA in še naprej v Mehiko. Potem se je kot iskalec zlata podal na skrajni sever, na Aljasko, od koder je s prijateljem po čudnem naključju odpotoval v Sibirijo, kjer sta odkrila bogato nahajališče, kmalu pa sta končala v zaporu. Uspelo jima je pobegniti iz ječe, življenje so mu rešili Eskimi. Vrsto let je živel med Eskimi ob Arktični obali, pozneje pa se je preselil v notranjost Kanade in živel med Caribou Eskimi na robu Golega ozemlja, kjer se je v glavnem ukvarjal z lovom na kožuhovino. Domorodci so ga imeli za gospodarja Golega ozemlja, med njimi je bil znan kot Eskimo Charlie. Ukvarjal se je predvsem z iskanjem zlata in s kmetovanjem, občasno pa tudi z lovom, trgovanjem in prevozništvom. Poročil se je z Indijanko in imel z njo pet otrok. V letih 1929-1930 je s čolnom in pasjo vprego prepotoval celotno Golo ozemlje med reko Saskatchewan in Severnim Ledenim morjem, kjer so živeli le Indijanci in Eskimi (8000 milj dolgo pot). Potoval je z irsko-kanadskim raziskovalcem Frankom O´Gradyjem in s svojimi eskimskimi otroki. Stroške potovanja sta Planinšek in O´Grady plačevala z denarjem, ki sta ga prislužila s predavanji po severnoameriških mestih na kanadskem skrajnem severu in z razstavami svojih fotografij z Arktike. Po sebi je imenoval 180 kilometrov dolg pritok reke Churchill blizu svoje kmetije v Frog Portage in jezero ob reki Tluhahan. Pošiljal je pisma domačim v Kamence in jim poročal o svojem življenju in dogodivščinah. Njihov večji del se je izgubil, po naključju pa je zanje izvedel Božidar Jakac ter jih je, kolikor jih je našel, dal prepisati na stroj. Dolgo je veljalo, da so člani njegove zadnje ekspedicije izginili v valovih Atlantskega ocena. Zadnji podatki kažejo, da se je Planinšek vrnil med Eskime in l. 1942 umrl sam ob jezeru Broncet. Zapustil je nekaj dnevniških zapisov, fotografij in pisem.

Viri in literatura

• Cvetka Kocjančič: Gospodar golega ozemlja (1996) - s slikami.
• Slovenski izseljenski koledar 1963, str. 226 - slika.
• Slovenski izseljenski koledar 1992, str. 146.
• Šmitek Zmago: Klic daljnih svetov, str. 77.

« Nazaj | natisni