Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

PIRKOVIČ Ivo

prevajalec, publicist, zgodovinar

(26.6.1909 - 11.11.1985 )

Življenjepis

R. 26. jun. 1909 v Šentjerneju (brat Franca P.), u. 11. nov. 1985 v Ljubljani. Maturiral je na novomeški gimnaziji in se vpisal na elektrotehniko v Ljubljani. Zaradi bolezni je študij opustil, vendar si je z lastnim izobraževanjem pridobil naravno polihistorsko znanje, ki je zajemalo tehniko, fiziko, arheologijo, zgodovino, etnologijo idr. Leta 1943 je odšel v partizane, deloval pri Znanstvenem inštitutu, nato je bil poslan v južno Italijo. Leta 1956 je prejel Trdinovo nagrado. Odlikovan je bil z redom zaslug za narod z zlato zvezdo. Obsežna Pirkovičeva dokumentacijska zapuščina se hrani v Kartuziji Pleterje. Njegova dela so: Po sledovih rimske volkulje, Crucium, Vstaja pod Gorjanci, Svobodna republika pod Gorjanci.

Viri in literatura

  • DL 21. nov. 1985 št. 47, str. 8 - s sliko.
  • ES 8, str. 353.
  • Kronika XXXIX/1991 št. 3, str. 87.

Slikovni material

  • Knjižnica Mirana Jarca NM

 

« Nazaj | natisni