Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

PIRC Franjo

časnikar, urednik

(8.2.1872 - 18.9.1950 )

Življenjepis

Franjo Pirc je bil rojen 8. februarja 1872 na Drski, v tedanji občini Šmihel – Stopiče, umrl je 8. septembra 1950 v Hrastovcu pri Lenartu v Slovenskih Goricah.

V Novem mestu je nekaj časa obiskoval gimnazijo, v tretjem razredu je izstopil in postal trgovski vajenec, najprej v Krškem (1887–1889) in nato v Celju. Po večletni vojaški službi se je zaposlil v pisarnah industrijskih podjetij v Kranju in Mengšu.

Leta 1902 je postal poklicni novinar in dopisnik večine časnikov na Kranjskem in nekaterih nemških revij. Pisal je prirodoslovne in domoznanske članke ter ustanavljal organizacije in društva. Leta 1905 je zasnoval časopis Dolenjec, list za narodno prosveto in narodno gospodarstvo. Najprej je posamezne prispevke objavljal v listu Gorenjec (dve številki), leta 1906, ko je bival v rodnem Novem mestu, pa je pričel izdajati samostojen list (19 številk). Objavljal je tudi pod različnimi psevdonimi (Zagorski, Pavljanski, Fran Podgorjan). V tem času so zanj značilni zlasti naravoslovni in jamarski prispevki. Tudi sam je obiskoval in raziskoval nekatere jame in o njih poročal, zaradi česar je označen za pionirja dolenjskega jamarstva. Prizadeval si je za širše poznavanje krasa in ureditev nekaterih jam za turistični obisk.

Po prvi svetovni vojni se je preselil v Maribor in se kot novinar posvečal predvsem nacionalni politiki, socialnim problemom, narodnem gospodarstvu in zadružništvu. V Mariboru je bil tudi soustanovitelj raznih nacionalnih društev (Narodna Odbrana, Črni Juri) in gospodarskih organizacij (Kreditna in stavbna zadruga Mojmir).

 

Viri in literatura

  • Dolenjski kras 1987 št. 2, str. 8 – s sliko.
  • Naše jame XXX/1988 št. 2, str. 141.
  • SBL II, str. 336.

Slikovni material

  • Dolenjski kras 1987 št. 2, str. 8.

 

« Nazaj | natisni