Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

BONOMO Peter

humanist, Trubarjev učitelj in dobrotnik

(1458 - 4.7.1546 )

Življenjepis

R. l. 1458 v Trstu, u. 4. jul. 1546 prav tam. Izhajal je iz tržaške plemiške družine. Šolanje je končal v Bologni, se l. 1485 poročil, imel sina Ludovika. Po ženini smrti l. 1488 je postal duhovnik, sprejel službo na cesarskem dvoru in is kmalu pridobil 11 benificijev, od katerih je bila večina na slovenskih tleh. Od 7. 4. 1497 do l. 1502 je bil arhidiakon v Ribnici na Dolenjskem. Ribniško župnijo je prevzel bolj zaradi dohodkov in jo že drugi dan, ko je bil od patriarha potrjen za ribniškega župnika, dal z vsemi pravicami in bremeni za tri leta v najem Matiju Sternu, po treh letih pa je za vikarja imenoval Erazma Valburgerja. L. 1502 je postal tržaški škof, vendar se je v mesto vrnil šele l. 1523. Zavračal je sholastiko in pod vplivom Erazma Rotterdamskega postal privrženec reformacije, odločilno pa je nanj vplival tudi J. Calvin. Na različne načine je pospeševal širjenje reformacijskih gesel in bil protestantizmu v Trstu glavna moralna opora. Na svojem dvoru v Trstu je klerikom razlagal ne le v italijanskem in nemškem jeziku, ampak tudi v slovenskem. Sredi l. 1540 je dal zatočišče Trubarju in mu dovolil pridigati v slovenskem jeziku. Postal je njegov učitelj in duhovni oče. Vplival je na njegovo versko usmeritev in morda je Trubar ravno pri njem dobil pobudo za pisanje v slovenskem jeziku. Napisal je nekaj epistol in epigramov.

Viri in literatura

• ES 1, str. 327 - portret.
• KLS II, str. 573.
• Ribnica skozi stoletja 1982, str. 51 - s sliko.
• SBL I, str. 53.

Slikovni material

• ES 1, str. 327.
• Ribnica skozi stoletja 1982, str. 51.

« Nazaj | natisni