Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

PETERLIN Jože

igralec, režiser

(2.11.1911 - 4.3.1976 )

Življenjepis

R. 2. nov. 1911 na Vinjem Vrhu pri Novem mestu, u. 4. mar. 1976 v trstu. Obiskoval je novomeško gimnazijo in diplomiral iz slavistike na Univerzi v Ljubljani. Po vojni je bil v Trstu profesor, igralec, režiser in kulturni organizator. Ogromno je naredil za utrditev slovenstva v zamejstvu, zaradi česar so ob 20. obletnici njegove smrti odkrili spominsko ploščo na pročelju cerkve sv. Janeza na Vinjem vrhu, v Trstu pa so po njem poimenovali glavno dvorano na sedežu Slovenske prosvete in v njej odkrili njegovo bronasto glavo, ki je delo kiparja Franceta Goršeta.

Viri in literatura

  • ES 8, str. 323.
  • Prim. SBL 11. sn., str. 645.
  • Primorski dnevnik 6. mar. 1976 št. 56, str. 2 – slika.
  • Šmarjeta in Bela Cerkev skozi stoletja: Vršenje časa okrog zgodovinskega Vinjega vrha v občini Šmarješke Toplice, str. 374-375.

Slikovni material

  • Peterlinov zbornik, str.11

 

« Nazaj | natisni