Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

BONAČ Janez

pesnik, pisatelj

(9.5.1832 - 21.12.1863 )

Življenjepis

R. 9. maja 1832 v Topolu pri Cerknici, u. 21. dec. 1863 v Žužemberku. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, od 3. razreda je bil gojenec Alojzijevišča. Bogoslovje je študiral v Ljubljani in bil l. 1859 posvečen za duhovnika. V l. 1860–1861 je bil prefekt Alojzijevišča in v l. 186–1863 kaplan v Žužemberku, kjer se je pri ježi ponesrečil. Že v gimnaziji je pisal pesmi. V l. 1857–1858 je v Zgodnji danici objavil več pesmi nabožne vsebine. Nato se je v vezani besedi redkeje oglašal, začel je pisati v prozi. V l. 1859 in 1860 je v Zgodnji danici objavil več spodbudnih zgodbic. Sestavil je dva molitvenika: »Iskrice« in »Sveta nebesa, naša prava domovina«. Poslovenil je knjigo belgijskega jezuita J. Booneja »Vedno češčenje sv. R. T. in lepšanje revnih cerkva.

Viri in literatura

• SBL I, str. 52.

« Nazaj | natisni