Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

PADERŠIČ Vinko - Batreja

narodni heroj

(18.4.1916 - 24.9.1942 )

Življenjepis

Rodil se je 18. aprila 1916 v Tržiču pri Trstu v Italiji. Umrl je 24. septembra 1942 v Zagradu pri Otočcu.

Njegov oče, finančni uradnik, je bil po rodu iz Gradišča pri Šentjerneju, mati je bila po rodu iz Mokronoga. Leta 1918 se je družina vrnila na Dolenjsko. Najprej so živeli v Gotni vasi, nato pa so se preselili na podedovano kmetijo v Gorenji Suhadol.

V Novem mestu je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral slavistiko in leta 1941 diplomiral. Zgodaj se je začel politično udejstvovati. Kot študent je bil član katoliškega akademskega društva Zarja, kjer so se zbirali krščanski socialisti. Svoje odločno nasprotovanje fašizmu in Mussolinijevemu režimu je prinesel še iz Trsta.

Leta 1941 se je vključil v  Osvobodilno fronto, kjer se ga je prijelo ilegalno ime »Batreja«, pri čemer gre za dolenjski narečni izgovor besede baterija. V OF je bil uspešen kot organizator. Imel je velik vpliv na kmete, ki sicer zaradi vpliva cerkve niso imeli zaupanja v OF in sodelovanje s komunisti.  Iz Ljubljane je odšel na Dolenjsko, kjer je po vaseh organiziral odbore in nastopal na mitingih. Že poleti 1941 je postal član Okrožnega odbora OF. Pripravljal je ustanovitev Gorjanskega bataljona in širil napredno misel pri ljudeh v vaseh pod Gorjanci.

Ko so italijanske enote preiskovale območje med Novim mestom in Šentjernejem, se je s skupino aktivistov zatekel v Beceletovo jamo blizu Zagrada pri Otočcu. Po izdaji so se vsi razen njega predali. Sam se je še dva dni bojeval proti sovražniku, nazadnje se je dne 24. septembra 1942 sam ustrelil.

Leta 1951 je bil Vinko Paderšič razglašen za narodnega heroja. Nekaj časa se je Jamarski klub Novo mesto imenoval po njem. Člani kluba so pred Beceletovo jamo vzidali spominsko ploščo. Po njem se imenuje tudi ulica v Novem mestu.

Viri in literatura

• 225 let novomeške gimnazije, str. 485-s sliko.
• ES 8, str. 219 - s sliko (podatek, da je u. 24. sept. 1942).
• Narodni heroji Jugoslavije II 1975, str. 43 - s sliko.

Slikovni material

• ES 8, str. 219.
• Narodni heroji Jugoslavije II 1975, str. 43.

« Nazaj | natisni