Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

BOHORIČ Adam

slovničar, šolnik

( - 20.11.1598 )

Življenjepis

R. okoli 1520 pri Brestanici, u. po 20. nov. 1598 na Nemškem. Študiral je na artistični fakulteti v Wittenbergu, kjer je poslušal tudi predavanja jezikoslovca Melanchtona. Univerzo je zapustil brez naslova magistra. Pridobil si je tudi glasbeno izobrazbo. Posvetil se je učiteljevanju v domovini. V Krškem je imel lastno šolo približno od l. 1551 do l. 1563, nato je bil v l. 1566-1582 in 1595–1598 ravnatelj stanovske šole v Ljubljani. Za to šolo je l. 1568 sestavil prvi pisani šolski red, ki je bil prvo pedagoško delo slovenskega avtorja. Najpomembnejše Bohoričevo delo je slovenska slovnica Arctice horulae (Zimske urice), ki je izšla l. 1584 v Wittenbergu v latinščini. V delu je uveljavil pozitivna načela Kreljeve pisne reforme, zato imenujemo današnjo pisavo po njem – bohoričica.

Viri in literatura

  • ES 1, str. 303.
  • ES 1, str. 303.
  • Luc Menaše: Svetovni biografski leksikon, str. 113.
  • Pavlič, S.: Sto znamenitih osebnosti v šolstvu na Slovenskem 2000, str. 34.
  • SBL 1, str. 49-52.

Slikovni material

  • Sto znamenitih osebnosti v šolstvu , str. 34.

 

« Nazaj | natisni