Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

NOVAK Fran

filolog, profesor, stenograf

(22.10.1856 - 30.12.1936 )

Življenjepis

R. 22. okt. 1856 v Mengšu pri Kamniku, u. 30. dec. 1936 v Ljubljani. Po končani maturi je na Dunaju študiral filologijo, opravil pa je tudi strokovni izpit iz Gabelsbergerjeve nemške stenografije. Pripravništvo je opravil na gimnaziji Terezijanske akademije, kjer je bil od maja do julija 1884 tudi suplent. V l. 1890–1895 je poučeval na novomeški gimnaziji, nato pa se je vrnil v Ljubljano na humanistično gimnazijo, katere ravnatelj je bil od l. 1917 pa vse do upokojitve jul. l. 1924. V novomeških gimnazijskih izvestjih je l. 1894 objavil Samoznaki in okrajšave v slovenski stenografiji. Izdal je učno knjigo Slovenska stenografija, I. del: Korespondenčno pismo, II. del: Debatno pismo. Prvo izdajo je založil sam, ker ni mogel dobiti založnika. L. 1901 sta bila oba dela odobrena za šolsko rabo in tako se je poleg nemške stenografije kot neobvezen predmet začelo poučevati tudi slovensko stenografijo. O njegovi učni knjigi je kritika sodila, da noben slovanski narod nima tako temeljite stenografske knjige, kakor je Novakova. Velja za ustanovitelja slovenske stenografije, ki jo je ustvaril ravno v Novem mestu.

Viri in literatura

• Kronika slovenskih mest III 1936, str. 255 – s sliko.
• SBL II, str. 206.

Slikovni material

• Kronika slovenskih mest III 1936, str. 255.

« Nazaj | natisni