Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

MUŠIČ Marjan

akademik, arhitekt, pisatelj, konservator

(16.11.1904 - 6.1.1984 )

Življenjepis

Rodil se je 16. novembra 1904 v Kandiji (brat Alojza, Draga in Jurija). Že leta 1920 je s 24 risbami sodeloval pri kulturno umetniški manifestaciji »novomeška pomlad«. Po maturi na novomeški gimnaziji se je leta 1923 vpisal na študij arhitekture v Ljubljani, kjer je bil Plečnikov učenec. Pod njegovim vodstvom je Mušič oblikoval svoje nagnjenje do kulture prostora in bivanja. Že v seminarskih delih se je lotil urbanistične problematike Novega mesta.

Po vojni je bil redni profesor za zgodovino arhitekture na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Kot arhitekt in izvedenec za spomeniško-varstvena vprašanja je sodeloval pri obnovi rodnega Novega mesta, pa tudi v tujini. Prispeval je bistven delež pri obnovi porušenega Zadra, dokumentiral in reševal je renesančne dvorce v Dubrovački Rijeki in odločilno vplival na rešitev mednarodno pomembnega zgodovinskega spomenika Sv. Sofije na Ohridu, bil je član nacionalnega komiteja UNESCO za rešitev spomenikov stare Nubije in Egipta … Leta 1972 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju arhitekture, od leta 1979 je bil redni član SAZU-ja.

V Novem mestu je v letih 1951-1953 vodil ureditev Ljubljanskih vrat, kompleksa Študijske knjižnice s spominsko ložo, preureditev Križatije v stavbo Dolenjskega muzeja, ureditev Glavnega trga, in sicer Spominskega stebra, ploščadi pred Rotovžem, vodnjaka in arkad. V letih 1960-1961je vodil obnovo porušenega in požganega gradu Otočec. Leta 1955 je prejel Trdinovo nagrado, za zasluge k razvoju Novega mesta pa je bil imenovan za častnega občana novomeške občine (1979). Nekaj del iz njegovega bogatega opusa: Obnova slovenske vasi, zbirka člankov in razprav Arhitektura in čas, Arhitektura slovenskega kozolca, Veliki arhitekti I., II. in III. Z zadnjo knjigo Jože Plečnik se je oddolžil svojemu velikemu učitelju. Novemu mestu je poklonil Novomeško pomlad (1974), korenine svojega porekla pa je razkril z izdajo mladostnih spominov strica Karla Claricija, ki je svoja dijaška leta preživel na Dolenjskem in v Novem mestu - Spomini na mladost (1981).

Umrl je 6. januarja 1984 v Portorožu, pokopan pa je v družinskem grobu na pokopališču v Šmihelu v Novem mestu. Po njem se imenuje tudi ulica v Novem mestu.

Viri in literatura

• 225 let novomeške gimnazije, str. 372.
• ES 7, str. 249 - s sliko (podatek, da je r. 6. nov. 1904).
• Letopis SAZU 1979, str. 90 – s sliko.
• Letopis SAZU 1984, str. 95-96.
• Sto portretiranih glav na Slovenskem 2003, str. 134 - s sliko.

Slikovni material

• ES 7, str. 249.
• Sto portretiranih glav na Slovenskem 2003, str. 13

« Nazaj | natisni