Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

MILIC roj. ŠMAJDEK Ljudmila

tiskarnarica, literarna oseba

(12.8.1843 - 20.4.1924 )

Življenjepis

Rojena 12. avg. 1843 v Dolenjskih Toplicah (žena Jožefa Milica.), umrla 20. apr. 1924 v Ljubljani.

Topličanka Ljudmila Milic, rojena Šmajdek, je kot mlado in lepo dekle postala literarna oseba v delih slovenskega pisatelja Janeza Trdine. Njen oče Franc Šmajdek (Žmajdek), bogat mesar in posestnik, je imel v Toplicah tudi gostilno in prenočišča za goste »Pri Šmajdku«. V sedemdesetih letih 19. stoletja je gostilno in trgovino vodila podjetna Šmajdkova hči Milica (Ljudmila). Trdina je gostilno dobro poznal, saj se je tam ustavljal, kadar ga je pot zanesla v topliško dolino. Tako je spoznal tudi domačo hčer in njeno življenjsko zgodbo, ki jo je ubesedil v povesti Fortunatov, lik »prezale Topličanke« pa si je izposodil tudi v Kresni noči.

Trdina jo je v povesti Fortunatov krstil za Zamostarjevo Lilo, ker je bila njihova gostilna za mostom čez Sušico v Toplicah. Kot mu je dekle samo pripovedovalo, je svoj čas v gostilno zahajal mladi ruski jezikoslovec Evgenij Fortunatov, ki je popotoval po slovenski deželi in spoznaval slovenski jezik. Tako je spoznal gostilničarjevo hčer Milico (Lilo), se vanjo zaljubil in se želel z njo oženiti. A zaradi njune različne verske pripadnosti ga je, po nasvetu domačega župnika, Milica zavrnila. Fortunatov je v razočaranju nemudoma zapustil kranjsko deželo, gospodarna in preudarna Milica  ali »ruska nevesta«, kot jo je Trdina imenoval v svojih zapiskih, pa se je čez nekaj let omožila v premožno hišo.

A snubcev je bilo menda veliko, med njimi je bil tudi Franc V. Langer, graščak v Pogancih. Zanimiv je še podatek, da je imel v Šmajdkovi hiši v najemu prostor za trgovino Franc Zupančič (1848 – 1927), oče pesnika Otona Župančiča. Evgen Lovšin piše v svoji knjigi Rod in mladost Otona Župančiča takole: »Ker je bila Žmajdkova Milica približno enake starosti kot France, je bilo vsekakor lahko mogoče, da se bo Francu izpolnila želja zakoreniniti se kot trgovec v domačem kraju. No, vse se je zasukalo drugače. Milica se je poročila v Ljubljano, Franc pa v belokranjsko Vinico.«

14. septembra 1870 se je torej Ljudmila Šmajdek poročila s triinpetdesetletnim vdovcem Jožefom Rudolfom Milicem, tiskarjem in založnikom v Ljubljani, ki je po rodu izhajal iz Soteske. Za njim je do polnoletnosti sina Rudolfa vodila družinsko podjetje, ki se je odlikovalo po preprostosti in ličnosti tiskarskih izdelkov, kot so bile nabožne in mladinske knjige, pesmarice, šolska poročila in drugo.

Viri in literatura

  • SBL II, str. 125.
  • Trdinovo Zbrano delo VI, str. 399.
  • Trdinovo Zbrano delo IX, str. 315-316.
  • Ložar, Slavka, Stare gostilne, Dolenjska založba, Novo mesto 1991, str. 183.
  • Lovšin, Evgen, Rod in mladost Otona Župančiča, Ljubljana 1975, str. 68.

Slikovni material

  • Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

 

« Nazaj | natisni