Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

MIHELČIČ Silvester

komponist, glasbeni pedagog, glasbenik

(3.8.1943 - 16.6.2003 )

Življenjepis

Rojen je bil 3. avgusta 1943 v Metliki. Izhaja iz znane glasbene družine, njegov oče Silvester,  glasbeni samouk, je igral na več inštrumentov in bil dolgoletni kapelnik metliške godbe ter vodja tamburaških skupin. Osnovno šolo je Silvester obiskoval v rodni Metliki, gimnazijo pa je leta 1962 končal v Črnomlju. Nato se je vpisal na Pedagoško akademijo v Ljubljani, smer glasbeni pouk.

Svojo prvo zaposlitev je dobil še pred diplomo. Leta 1964 je postal prvi ravnatelj novoustanovljene Nižje glasbene šole v Črnomlju. V tistem času je bil najmlajši med ravnatelji glasbenih šol v celi Jugoslaviji. Ob pomanjkanju prostora, inštrumentov in kadra, sprva je bil tudi edini zaposleni, je uspešno vodil osrednjo belokranjsko glasbeno ustanovo še nadaljnjih 39 let.

Silvester Mihelčič je bil najbolj znan po igranju elektronske harmonike, s katero je veliko nastopal po Sloveniji in tujini. V sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja je bil v Beli krajini reden gost na številnih dogodkih, prireditvah in proslavah, bil pa je tudi organizator šolskih in drugih koncertov. Ustanovil in vodil je več glasbenih skupin, manjših vokalnih zasedb in zborov.

Mihelčič je avtor več izvirnih zabavnih, narodno zabavnih in zborovskih skladb. Izdal je dva zvezka izvirnih skladb za harmoniko, za odrasle (Te otožne, rjave oči, 1985) in otroke (Prvi nastop, 1978). Poleg tega je izdal še tri zvezke priredb belokranjskih, prekmurskih in koroških ljudskih napevov za harmoniko (1984, 1986 in 1994).

Nastopil je v številnih radijskih in televizijskih oddajah, z igralcem Borisom Kraljem je pripravljal koncerte z naslovom Beseda in glasba. Z elektronsko harmoniko je spremljal znane slovenske pevce Ladka Korošca, Rajka Koritnika, Sonjo Hočevar in druge. Na festivalih slovenske zabavne glasbe so njegove pesmi prepevali Janko Ropret, Alenka Pinterič, Meri Avsenak, Ivo Mojzer in drugi. Pri tem je za besedilo praviloma poskrbel metliški rojak, pedagog in humorist Toni Gašperič. Njuno najbolj prepoznavno popevko z naslovom Kopalnico ima? je leta 1981 na Melodijah morja in sonca izvajala skupina Hazard. Leta 1982 pa je v Črnomlju doživela premiero prva slovenska mladinska rock opera Maček Muri, ki jo je Mihelčič uglasbil na besedilo Kajetana Koviča.

Poleg tega je bil Mihelčič predsednik Glasbene mladine Slovenije, član ocenjevalnih komisij in prvi glasbeni redaktor leta 1987 ustanovljenega dolenjskega radia Studio D.

Umrl je 16. junija 2003 v Črnomlju.

Viri in literatura

• Andreja Brancelj Bednaršek: Zaslužni Belokranjci, str. 66-67
• Dolenjski list, 23. februarja 1978, str. 31
• Dolenjski list, 15. decembra 1994, str. 24
• Živa, julij 2003, str. 19

Slikovni material

• Živa, julij 2003, str. 19
• Dolenjski list, 23. februarja 1978, str. 31

« Nazaj | natisni