Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

BEZLAJ France

jezikoslovec

(19.9.1910 - 27.4.1993 )

Življenjepis

R. 19. sept. 1910 v Litiji, u. 27. apr. 1993 v Ljubljani. Študiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani in v Pragi. L. 1939 je doktoriral z razpravo »Oris slovenskega knjižnega izgovora«. Na SAZU je delal kot znanstveni svetnik. Od l. 1958 do l. 1980 je bil profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. L. 1964 je bil izvoljen za rednega člana SAZU, l. 1981 pa je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze. Njegova imenoslovna monografija v dveh knjigah Slovanska vodna imena (1956, 1961) sodi med temeljne slovanske dosežke v imenoslovju. Za prvo knjigo je dobil l. 1957 Prešernovo nagrado. Bil je tudi glavni in odgovorni urednik Jezika in slovstva, jezikoslovni sourednik Slavistične revije in ustanovitelj in sourednik medakademskega glasila Onomastica jugoslavica.

Viri in literatura

  • ES 1, str. 258-259 – s sliko.
  • Letopis SAZU 1994 knj. 44, str. 114-115 – slika.
  • Letopis SAZU XV, str. 31-34 – s sliko.

Slikovni material

  • Bezlaj France

 

« Nazaj | natisni