Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

MEŽAN Janez

likovni pedagog, slikar

(8.11.1897 - 3.12.1972 )

Življenjepis

R. 8. nov. 1897 v Spodnjem Brniku, u. 3. dec. 1972 na Ptuju. Študiral je slikarstvo na Dunaju in v Zagrebu in l. 1942 diplomiral. S svojimi sodobniki (Olaf Globočnik, Miha Maleš, Nikolaj Pirnat in Miha Pregelj) je pripadal »Četrti generaciji«, ki je v širši kulturni prostor vstopila z razstavljanjem leta 1928 v Ljubljani. Kot likovni pedagog je služboval v Mariboru, Ptuju in Novem mestu, in sicer v letih 1933-1939, ko je kot profesor služboval na novomeški gimnaziji. V novomeškem obdobju se je zanimal tudi za tehniko, o čemer priča okrog 140 ohranjenih risb in skic iz aeronavtike in aerodinamike. Bil je zelo ploden ustvarjalec, saj je ohranjenih okoli 6000 njegovih slik, grafik in risb. Čeprav je slikal v različnih tehnikah (olje, freska, grafika), je ustvarjalni vrh dosegel v akvarelu; bil je tudi odličen risar. Slikal je zlasti pejsaže in vedute različnih slovenskih krajev, pa tudi portrete in tihožitja. Njegova dela izražajo pretanjen občutek za barvno in svetlobno razpoloženje, pogosto obogateno z intimno poetičnostjo. Najpomembnejša njegova sakralna dela so v Plečnikovi cerkvi v Bogojini: oltarna podoba in križev pot. Sploh so njegovi križevi poti pomemben prispevek k slovenskemu povojnemu cerkvenemu slikarstvu, tudi v domači fari je zapustil fresko sv. Martina z gosko v cerkvi v Šmartnu. V Miheličevi galeriji na Ptuju od leta 2006 v počastitev slikarja Janeza Mežana prirejajo bienalno razstavo Mežanovi dnevi.

Viri in literatura

  • 225 let novomeške gimnazije, str. 332.
  • 5. Ptujski zbornik (1985), str. 192-193.
  • Delo 10. nov. 1997, str. 8.
  • Elektronska vira: http:// www.cerklje.si in http://www.ptuj-on.net.
  • ES 7, str. 119.
  • Glas 8. nov. 1977, str. 5 (kraj smrti).
  • SBL II, str. 111.

 

« Nazaj | natisni