Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

MESTNIK Ivanka

pisateljica, Trdinova nagrajenka, učiteljica

(10.5.1934 )

Življenjepis

R. 10. maja 1934 v Drašči vasi pri Žužemberku kot deveti od desetih otrok. Obiskovala je učiteljišče v Novem mestu, kjer je l. 1953 maturirala. Osem let je bila učiteljica v Brežicah, nato je prevzela vodenje podružnične šole Mali Slatnik pri Novem mestu, hkrati pa se je vpisala na Pedagoško akademijo v Ljubljani, smer slovenščina-ruščina. Še pred diplomo se je zaposlila na OŠ Katja Rupena (danes OŠ Center), l. 1970, ko so v Novem mestu zgradili dve novi osnovni šoli, pa so jo sprejeli na OŠ Grm, ki je bila takrat hospitacijska šola. Zaradi operacije glasilk se je po sedmih letih za pet let umaknila v novo zgrajen dijaški dom v Novem mestu, potem je do upokojitve opravljala funkcijo sekretarke občinske zveze prijateljev mladine Novo mesto. Prvo črtico Očetova kazen je napisala že na učiteljišču in jo prvo leto službovanja v Brežicah objavila v Dolenjskem listu. Do upokojitve je objavljala v raznih časopisih in revijah: Dolenjski list, Otrok in družina, TV 15, Prosvetni delavec, Rast, Obzornik, Srce in oko, Ribič, Lovec, Apokalipsa, sodelovala je tudi s Slovenskim šolskim muzejem v njihovi Kroniki: Po »zaraslih« poteh spet v šolo - OŠ Šmihel pri Žužemberku (1992), Iz zgodovine šole in kraja Laze (1993), Šolstvo v novomeškem delu Suhe krajine v času od 1945 – 1950 (1996), Petdeset let Dijaškega doma Novo mesto (1997), (istega leta Zbornik Dijaškega doma Novo mesto – 50 let), Imela sem veliko srečo - 1. službeno mesto v Brežicah (1999), Slovenske šole na južnem obronku Gorjancev (2006). V Dolenjskem listu je med drugim objavila prispevek o slikarju samouku Antonu Jugu, v reviji Otrok in knjiga je l. 2002 objavila raziskavo Kako sem se lotila mitske in pravljične tematike (Gorjanci) in kako to sprejemajo otroci. V času upokojitve pa je izdala že več knjig. Piše tako za otroke (Kara 1995, Izlet na modri planet 1995, Veseli december 1996, Medvedek na obisku 1997, Gorjanski škrati v kraljestvu Brbuča 2000, Gorjanski škrati med ljudmi 2002, Zgodba o Zari 2005, Resnična o volku, medvedku in reki 2006), mladino (V dedovi grapi 1994) kot tudi za odrasle (Pepina poslednja pot 1990 – v knjigi Zgodbe, Korak s poti 1998, Vikend sredi vasi 1999, Domačija na sončni jasi 2000, Grenki kruh 2003, Iz začaranega kroga 2007). Pri založbi Jasa je objavila še: Turistične muce (zbirka Metulj na dežju, 2002), Razburljivo druženje s Krko (zbirka Žuborenje Slovenije, 2004), Kažipoti (zbirka Kresnička na dlani, 2005). Sodelovala je tudi pri vsebinskem oblikovanju četrte knjige Slovstvenega in kulturnozgodovinskega vodnika po Sloveniji, ki je izšel l. 1996 in se nanaša na Dolenjsko in Belo krajino. L. 1985 je prejela Trdinovo nagrado za zelo uspešno dolgoletno delo z mladino, leta 2010 pa nagrado Mestne občine Novo mesto.

Viri in literatura

• DL 31. okt. 1985 št. 44, str. 7.
• Osebni podatki 2005.

Slikovni material

• Knjižnica Mirana Jarca NM.
• Ivanka Mestnik – pisateljica, str. 32.
• Ivanka Mestnik – pisateljica, str. 32.
• Ivanka Mestnik – pisateljica, str. 35.

« Nazaj | natisni