Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

MENCEJ Josip

klasični filolog, urednik

(3.3.1877 - 15.8.1959 )

Življenjepis

Josip Mencej se je rodil v vasi Studenec (današnji Ig) pri Ljubljani 3. marca 1877, oče Michael Mencej je umrl leta 1881. Pri 12 letih se je vpisal na državno gimnazijo v Ljubljani in na njej po osmih letih opravil maturo. Po maturi je vpisal študiji teologije v Celovcu, iz katerega je prostovoljno izstopil po tretjem semestru. Leta 1901 je začel na dunajski univerzi študirati klasično filologijo in slovansko filologijo. V zadnjem semestru študija (1905) je prejemal Knafljevo štipendijo. Doktoriral je leta 1906 pri Vatroslavu Jagiću z disertacijo Syntaktische Eigentümlichkeiten der Sprache Trubar’s. Del disertacije je bil objavljen v Archivu für slavische Philologie (let. 28) pod naslovom Zur Präsensfrage perfektiver Verba im Slovenischen. Od oktobra 1905 je poučeval nemščino in slovenščino na Mestni višji realki v Idriji (od leta 1909 Državna višja realka). Od 1910 do 1915 je bil premeščen  na državno gimnazijo v Kranju, od februarja 1915 do konca prve svetovne vojne je spet poučeval v Idriji. Po vojni je bil profesor na državni realni gimnaziji z nemškim učnim jezikom v Ljubljani (od leta 1924 III. realna državna gimnazija v Ljubljani). Oktobra 1929 je bil premeščen na realno gimnazijo v Novo mesto, kjer je od novembra 1929 do aprila 1932 je poučeval slovenščino, ruščino in srbohrvaščino. Nazadnje je bil premeščen na realno gimnazijo v Mariboru, kjer je le en semester poučeval slovenščino do upokojitve 28. junija 1932.

Objavil je dve krajši oceni v Ljubljanskem zvonu, in sicer o prevodu Prešerna v ruščino (Prešernov »Krst pri Savici« v novem ruskem prevodu. Ljubljanski zvon 30/9, 1910, str. 574) in o prevodu Tolstoja v slovenščino (L. Tolstoj, Ljudske pripovedke. Prevedel dr. Ljudevit Pivko. Maribor 1913. Ljubljanski zvon 33/6, 1913). V letih 1919–1920 je izdal krajša učbenika srbohrvaščine oz. srbščine, Kratko srbohrvatsko slovnico za Slovence (1919) in drugo izdajo pod naslovom Kratka srbska gramatika in čitanka (1920). Mencej je bil tudi med zbiralci narodopisnega gradiva za Štrekljevo zbirko Slovenskih ljudskih pesmi, v Štrekljevi zapuščini se je ohranil njegov nedatiran zapis pesmi z Iga.

Umrl je 15. avgusta 1959 v Ljubljani.

Viri in literatura

• KLS II, str. 413 (napačna letnica smrti).
• Mentor XVI/1928-1929, str. 100 - karikatura.
• Stalež srednjih in strokovnih šol 1928, str. 10.

« Nazaj | natisni