Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

MATIĆ - ZUPANČIČ Jadranka

pesnica, bibliotekarka, prevajalka, publicistka, Čopova nagrajenka

(5.8.1950 )

Življenjepis

R. 5. avg. 1950 v Konjščini na Hrvaškem. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Karlovcu in leta 1969 maturirala. Leta 1982 je na filozofski fakulteti v Zagrebu diplomirala iz jugoslovanskih jezikov in književnosti ter primerjalne književnosti. Od leta 1974 živi v Novem mestu. Vse od 1975 do 2010, ko se je upokojila, je bila zaposlena v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto kot bibliotekarka – izposojevalka in informatorka, vodja matične službe, v slovenskem merilu prepoznavna voditeljica literarnih večerov in prireditev, publicistka in avtorica številnih tematskih razstav, s katerimi je v letih 1978 – 2010 dajala svojstven pečat tudi Dolenjskemu knjižnemu sejmu. V okolju je vzpostavila vezi knjižnice s številnimi društvi (npr. z Društvom za gluhe in naglušne Novo mesto itd.), ustanovami, šolskimi knjižnicami, posebej dejavna je bila na področju dela z uporabniki s posebnimi potrebami, medkulturnih odnosov, skrbi za pripadnike drugih etničnih skupin, ki živijo v Sloveniji, ter skrbi za Slovence in slovensko knjigo na Hrvaškem. Od leta 1993 je orala ledino sodelovanja novomeške knjižnice s Knjižnico »Ivana Gorana Kovačića« iz Karlovca kot osrednjo knjižnico za Slovence na Hrvaškem. Pomen in dejavnosti knjižnice je predstavljala na strokovnih srečanjih doma in v tujini (posvetovanja ZBDS, Zveze SIK itd.), bila je dejavna soorganizatorica mednarodnega strokovnega posveta »Knjižnice – igrišča znanja in zabave«, ki od leta 2005 poteka vsako leto izmenično v Novem mestu in Karlovcu. Bila je članica uredniškega odbora Bioleksa – dolenjskega biografskega leksikona in njegova soustvarjalka. Svoje strokovne in poljudne prispevke o novomeški knjižnici in njenih dejavnostih je objavljala v reviji Rast, Knjižničarskih novicah, Dolenjskem listu, revijah Paralele, Rodna gruda idr. Kot pesnica je izdala tri pesniške zbirke: leta 1987 Jezik u nastajanju (v hrvaškem jeziku), leta 1995 dvojezično zbirko Paralelni glas in leta 2000 Zasuti ocean (v slovenskem jeziku), svoje pesmi pa objavlja tudi v revijah Rast, Sodobnost, Primorska srečanja, dvojezičnem zborniku Rijeka riječi/Reka besed (2005), večjezični pesniški zbirki Na preprogi iz zvezd (2010) itd. Aktivno sodeluje na literarnih srečanjih doma in v tujini, bila je članica novomeškega Literarnega kluba Dragotin Kette. Je tudi književna prevajalka – v hrvaški jezik prevaja slovensko poezijo (B. A. Novaka, D. Zajca, T. Šalamuna idr.).

Za svojo predano poklicno pot je leta 2000 prejela Čopovo diplomo, leta 2002 pa Trdinovo nagrado za pomembnejše trajne uspehe na kulturnem področju.

Viri in literatura

• DL 8. okt. 1987 št. 40, str. 15- s sliko.
• Osebni podatki.
• Karlovački leksikon, Zagreb: Školska knjiga, 2008.

Slikovni material

• Knjižnica Mirana Jarca NM
• Knjižnica Mirana Jarca NM

« Nazaj | natisni