Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki
Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.
Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.
Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.
Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.
Kratice in okrajšave
Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.
MATE Miha
esejist, kritik, pisatelj, prevajalec, pripovednik, profesor, publicist, urednik
(6.8.1942
- 2006
)
Življenjepis
R. 6. avg. 1942 v Goriči vasi pri Ribnici, u. okt. 2006 v Ljubljani [oče visoko kvalificirani sirar in mlekar Vinko, mati gospodinja Kristina roj. Oblak, brata (dvojčka) višji upravnik Vinko (umrl 1. 4. 1998) in komercialni tehnik Janez, sestra Majda por. Kaleb. Poročen je bil s slavistko Bilko roj. Koprivec, sin pravnik Urban in hči diplomantka višje upravne šole Katarina por. Butala.] Osnovno šolo je obiskoval v Ribnici, gimnazijo pa v Kočevju. Po študiju slavistike na ljubljanski Filozofski fakulteti se je zaposlil kot lektor slovenskega jezika in književnosti na beograjski Filološki fakulteti. Bil je tajnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije, nato pa asistent za srbsko in hrvaško književnost na oddelku za slavistiko Univerze v Ljubljani. Kasneje je postal urednik pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani. Že v gimnaziji je delal kot novinar pri Kočevskih novicah, objavljal je pesmi in zgodbe, kasneje pa je urejal študentsko prilogo Dolenjskega lista. Sodeloval je pri skoraj vseh pomembnejših slovenskih časopisih in revijah. Zelo si je želel čim prej končati študij in postati dober novinar, a se je nato življenje zasukalo drugače. Bil je sodelavec pri Pavlihi in leta 1972 izdal knjigo ribniškega humorja Široka usta, ki so simpatična upodobitev vsakdanjega življenja Ribničanov, obarvana z narečnimi besedami. Široka usta so bila kot monokomedija tudi del repertoarja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Kot mladinski pisatelj se je prvič preizkusil leta 1976, takrat je namreč izšla njegova prva mladinska knjiga Leskova mladost. Tri leta kasneje so izšle Pobegle kolebnice, leta 1982 pa Bosopeta druščina in nato leta 1985 še njeno nadaljevanje Kurja vojska, ki skupaj z Leskovo mladostjo tvorijo nekakšno trilogijo vaških dogodivščin in pripetljajev. Sledili sta deli Hopla, oprostite iz leta 1984 in leta 1986 Zmajčkov rojstni dan, nato pa še Mali bombaš z velikim srcem (1987). Za Mateta so značilni živahni dialogi, ne izogiba se niti sočnim izrazom. Mladim bralcem se je predstavil tudi kot avtor slikanic in pravljičnih besedil – med njimi sta zgodovinska slikanica iz leta 1980 Padala so zatemnila sonce in zbirka domišljijskih pripovedi Škrlatna vrtnica (1990). Leta 1992 je prišel Papagaj Bine, leto kasneje pa je izšel niz pripovedi Pesek v dlaneh in leta 1994 Babica v supergah. Leta 1999 je izdal Smeh in solze moje doline. Znan je bil po svoji vedrini in izjemnem smislu za humor, ki ga je vpletal tudi v svoja predavanja na beograjski in ljubljanski univerzi, v nekem intervjuju je povedal: »Humor človeku pomaga živeti, mora ga plemenititi in ne siromašiti.« Kljub temu, da je v otroštvu kot »bajtarski« otrok okusil dosti revščine, je na to življenjsko obdobje vedno gledal le z vesele plati. Njegovo otroštvo in dogodivščine vrstnikov so bile osrednja nit njegovega pisateljevanja, ki je polno napetega dogajanja in žlahtnega humorja, kar še bolj poudarja značajnost njegovih junakov. Izvirno se prepletajo zgodbe otrok in odraslih ljudi, največkrat posebnežev. V pripovedih za mlajše pa se pravljičnost iskrivo prepleta s sedanjostjo, oplemeniteno s svojevrstnim toplim lirizmom. Mate je veliko prevajal in študiral dela bosanskohercegovskega pisatelja Branka Ćopića, pisal o njem, se mu »čudil in smejal«. Več let se je ukvarjal z južnoslovanskimi književnostmi in napisal čez dvesto študij, recenzij, člankov, esejev, radijskih šol … Nekatera Matetova dela so prevedena tudi v albanski, makedonski in (nekdanji) srbohrvaški jezik. Kljub izjemno natrpanemu urniku se je Miha Mate, ki je bil po besedah svojcev velik ljubitelj psov in vikenda na Polževem blizu Višnje Gore, kjer je tudi veliko delal, do konca življenja rad in pogosto vračal v rodno Goričo vas. Seznam del Mihe Mateta je zares dolg, saj je poleg proze za otroke pisal tudi zgodb(ic)e, ki so izhajale v različnih publikacijah, med drugim v Kurirčku in Rodni grudi, pri veliko delih pa je sodeloval kot urednik in prevajalec. Zato navajamo le naslove izbranih del, predvsem tistih, za katere je navdih najbolj očitno črpal v Ribniški dolini, in nekaj prevajalskih dosežkov: Široka usta, Vesele in pikre Ribničana Urbana, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1972; Leskova mladost, Mladinska knjiga, Ljubljana 1976; Pobegle kolebnice, Mladinska knjiga, Ljubljana 1979; Padala so zatemnila sonce, Borec, Ljubljana 1980; Zmajčkov rojstni dan, radijska igra za otroke, Radiotelevizija, Ljubljana 1980; Bosopeta druščina, Borec, Ljubljana 1982; Šola igrač, Mladinska knjiga, Ljubljana 1983; Hopla, oprostite, Mladinska knjiga, Ljubljana 1984; Kurja vojska, Borec, Ljubljana 1985; Zmajčkov rojstni dan, Mladinska knjiga, Ljubljana 1986; Mali bombaš z junaškim srcem, Borec, Ljubljana 1987; Vre, vre, vre, Skupščina občine, Ribnica 1988; Škrlatna vrtnica, Borec, Ljubljana 1990; Papagaj Bine, Mladinska knjiga, Ljubljana 1992; Pesek v dlaneh: afriške zgodbe, Mladinska knjiga, Ljubljana 1993; Babica v supergah, Mladika, Ljubljana 1994; Smeh in solze moje doline, Kmečki glas, Ljubljana 1999. Nekatera izmed del, pri katerih je sodeloval kot prevajalec: Na sončni strani : izbor povojne jugoslovanske kratke proze, Mladinska knjiga, Ljubljana 1976; Tartalja, Gvido: Mačji kašelj in živali, Mladinska knjiga, Ljubljana 1980; Hitrec, Hrvoje: Eko, Eko, Borec, Ljubljana 1984; Od sna do zvezd : antologija jugoslovanske mladinske proze, Univerzum, Ljubljana, Vuk Karadžić, Beograd 1984.
Viri in literatura
- A. Klun: Ribniški biografski leksikon : raziskovalna naloga 2006, str. 23-25 – s slikama.
- ES 7, str. 19.
- Slovenska književnost (CZ 1982) str. 220.
- Sodobnost XXIV/1976 št. 7, str. 662 - slika.
« Nazaj | natisni
