Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

MARKELJ Anton

glasbenik

(25.10.1907 - 14.3.1978 )

Življenjepis

Anton (Tone) Markelj je bil rojen 25. oktobra 1907 v Bohinjski Beli v družini desetih otrok tamkajšnjega cerkovnika. Že pri osmih letih je izgubil očeta, ki je padel na bojiščih Galicije v prvi svetovni vojni. Njegov glasbeni talent ni ostal neopažen, tako da je že kot dvanajstleten orglal pri mašah. Veselje do glasbe ga je leta 1922 pripeljalo v ljubljansko orgelsko šolo, ki jo je vodil znani skladatelj in glasbeni pedagog Stanko Preml. Končal jo je kot "vrlo sposoben" organist, hkrati pa se je v tem času učil tudi klavirja na Glasbeni matici in že vodil moški pevski zbor.

Sprva se je preživljal kot organist na Bledu, nato je služboval kot organist na Krki pri Stični, kjer je vodil tudi pevski zbor, poučeval citranje in ustanovil citraški kvintet. Leta 1935 je postal organist v kapiteljski cerkvi v Novem mestu, kjer je nasledil skladatelja in organista Ignacija Hladnika. V Novem mestu si je ustvaril družino in se povsem vživel v novo okolje.

Med drugo svetovno vojno je zaradi sodelovanja in simpatiziranja z OF izgubil službo honorarnega učitelja glasbe na meščanski šoli. Za enajst mesecev je šel v internacijo na Rab, po internaciji je bil večkrat zaprt in nazadnje izgubil tudi službo organista. Že prve dni po osvoboditvi je začel delovati kot zborovodja, orgle pa je zamenjal s profesorskim katedrom najprej leta 1945 na novomeški gimnaziji, potem  pa leta1950 na učiteljišču in ponovno na pedagoški gimnaziji, kjer je kot strokovni učitelj glasbe na delovnem mestu profesorja glasbe poučeval vse do upokojitve leta 1968. Honorarno je poučeval tudi na novomeški glasbeni šoli.

Največ časa je poleg poučevanja v šolah posvečal predvsem vodenju pevskih zborov. Po vojni je osnoval pevski zbor Dušan Jereb, ki mu je od ustanovitve naprej dirigiral skoraj tri desetletja. Ukvarjal se je tudi s skladanjem. Ustvaril je nekaj sakralnih skladb, ki žal niso ohranjene. Pozabi je rešena le njegova uglasbitev pravljične igre Poldeta Ciglerja Sneguljčica, ki je bila v koncertni izvedbi ponovno uprizorjena leta 2012.

Za svoje delovanje je prejel številna priznanja, med drugim zlato Gallusovo značko in leta 1966 Trdinovo nagrado.

Umrl je 14. marca 1978, pokopan je na ločenskem pokopališču v Novem mestu.

Viri in literatura

• CG 1935, str. 139.
• DL 16. marca 1978, št. 11, str. 9 - s sliko.

Slikovni material

• Knjižnica Mirana Jarca NM

« Nazaj | natisni