Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

MALEŠIČ Matija

pravnik, pisatelj

(30.10.1891 - 25.6.1940 )

Življenjepis

Rojen je bil 30. oktobra 1891 v Črnomlju, umrl je 25. junija 1940 v Škofji Loki. Bil je tretji od štirih otrok kmeta Matije Malešiča in gospodinje Marije, rojene Šenica. Osnovno šolo je obiskoval v Črnomlju. V Novem mestu je v šolskem letu 1908/1909 končal četrti razred gimnazije, nato pa se je v peti razred vpisal v Ljubljani kot gojenec Marijanišča.

Po končani gimnaziji je odšel na enoletno služenje vojaškega roka, ki ga je zaključil junija 1914. Takrat se je že začela prva svetovna vojna, tako da se je iz vojske vrnil šele novembra leta 1918. Prvi dve leti vojne je preživel v Bosni in Srbiji, leta 1916 pa je bil poslan na soško fronto, kjer je bil ranjen. V tem času je pisal vojni dnevnik, po vojni pa je na to temo pisal roman, ki je kot nedokončan ostal v rokopisu.

Že med vojno se je vpisal na univerzo na Dunaju, po vojni leta 1918/1919 pa na pravno fakulteto v Zagrebu. Po končanem študiju leta 1920 je najprej nastopil upravno službo v Slovenj Gradcu, nato pa je služboval še na okrajnih glavarstvih v Mariboru in Črnomlju. Leta 1932 je bil za nekaj časa premeščen v Banjaluko. Potem je služboval še v Slovenj Gradcu in Murski Soboti, nato pa je bil okrajni glavar v Slovenskih Konjicah, Logatcu in Škofji Loki, kjer je umrl za posledicami srčne kapi.

Že kot dijak je, največkrat pod psevdonimom Stanko Bor, objavljal črtice in povesti v časopisih in revijah (v Dolenjskih novicah, Zori, Mladosti, Ilustriranem glasniku idr.). Po vojni je objavljal zlasti v Domu in svetu ter Mladiki (zgodovinska povest Za svobodo dedov, novela Za turškim gričem, povest Živa voda). V svojih delih je upodabljal življenje v Beli krajini in Prekmurju. Napisal je kolektivno povest Kruh (1927) s prekmursko pokrajinsko tematiko ter več ljubezenskih povesti iz meščanskega in podeželskega sveta (npr. Izobčenci, 1933, in V zelenem polju roža, 1942).

Viri in literatura

• ES 6, str. 385.
• SBL II, str. 36.
• ZSS VI, str. 274 – slika.
• Osebnosti. Veliki slovenski biografski leksikon, str. 660.
• Rast, št. 6, 1992, str. 420–425 – s sliko.
• Rast, št. 4, 1998 str. 349–353.

Slikovni material

• Rast, št. 6, 1992, str. 420–425 – s sliko.

« Nazaj | natisni