Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

LOVŠIN Franjo

mladinski pesnik, organizator, učitelj

(4.3.1863 - 7.9.1931 )

Življenjepis

R. 4. mar. 1863 v Ribnici (oče Evgena L.), u. 7. sept. 1931 v Ljubljani. Kot mlad učitelj je prišel v Vinico, kjer je bil imenovan za šolskega upravitelja. L. 1890 je v Vinici ustanovil Narodno čitalnico, l. 1895 podružnico Kmetijske družbe in Posojilnico, l. 1898 Gasilsko društvo in l. 1912 Telovadno društvo Sokol. Veliko je potoval po okoliških vaseh in zbiral etnološko gradivo (stare noše, vezenine, si zapisoval šege in navade…). Njegovo literarno delo obsega mladinske pesmi, ki so izhajale v Vrtcu, Zvončku in Ljubljanskem zvonu. L. 1928 je izdal otroške pesmi Veseli pastirčki. Za razne šolske priložnosti je napisal več dramskih prizorov. L. 1930 je napisal spevoigro Desetnik in sirotica. Strokovne članke in podliste je objavljal tudi v Učiteljskem tovarišu. K literarnemu ustvarjanju ga je spodbujal Oton Župančič, ki je bil njegov mentor. Ko je l. 1888 Župančičeva rojstna hiša pogorela, jo je na novo pozidal in ji dal današnjo podobo. Dve leti po smrti je viniška občina na njegovi hiši odkrila spominsko ploščo.

Viri in literatura

• DL 19. nov. 1981, str. [13] – s sliko.
• Jutro 8. sept. 1931, str. 5 – s sliko.
• Ribnica skozi stoletja, str. 15 – s sliko.
• Slovenski narod 1931 št. 203.
• Zbornik za historiju školstva VI/1971, str. 108.

Slikovni material

• Ribnica skozi stoletja 1982, str. 15.
• Knjižnica Mirana Jarca NM.

« Nazaj | natisni