Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

BELIČIČ Vinko

književnik

(9.8.1913 - 27.9.1999 )

Življenjepis

R. 9. avg. 1913 v Črnomlju, u. 27. sept. 1999 v Trstu (na Opčinah). L. 1940 je diplomiral iz slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani in se študijsko izpopolnjeval na univerzi v Milanu. Med 2. svetovno vojno je bil srednješolski profesor v Ljubljani, l. 1945 pa je odšel v Trst. Poučeval je na slov. srednjih šolah, sestavljal šolske učbenike in prevajal. Sodeloval je pri Radiu Trst ter pri zamejskih in zdomskih publikacijah. Izdal je več pesniških zbirk. Prva, Češminov grm, je izšla l. 1944. Pisal je tudi kratko prozo, zlasti črtice, novele in povesti. Prevajal je predvsem iz italijanščine. Do osamosvojitve so bile njegove knjige v Sloveniji prepovedane.

Viri in literatura

  • ES 16, str. 12.
  • KolMD 1974, str. 159 – s sliko.
  • Rast 1993 št. 5-6, str. 312 - s sliko.

Slikovni material

  • Rast 1993 št. 5-6, str. 312.
  • Rast 1993 št. 5-6, str. 312.

 

« Nazaj | natisni