Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

LEVSTIK Fran

jezikoslovec, kritik, pisatelj, urednik

(28.9.1831 - 16.11.1887 )

Življenjepis

Rodil se je 28. septembra 1831 v Dolnjih Retjah pri Velikih Laščah v kmečki družini. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Leta 1853 so se njegovi starši preselili v Podgoro pri Straži, kjer živi Levstikov rod še danes. Mature v gimnaziji ni opravil, pričel je študirati bogoslovje v olomuškem semenišču, ki pa ga je moral zapustiti zaradi ovadbe o nemoralnosti njegove takrat izdane zbirke  Pesmi.  

Preživljal se je kot domači učitelj, tajnik tržaške Slavjanske čitalnice, urednik lista Naprej, veliko je pisal za Slovenski narod. Sodeloval je pri pripravah na ustanovitev Slovenske matice in postal njen prvi poklicni tajnik. Skupaj s Stritarjem in Jurčičem je pripravil novo izdajo Prešernovih Poezij (Pesmi Franceta Prešerna, 1866) in literarni zbornik Mladika (1868).

Vseskozi se je vključeval v politično in društveno življenje. Pomembno je njegovo delovanje pri taborskem gibanju, Južnem Sokolu, Dramatičnem društvu, ljubljanski čitalnici …

Leta 1870 je odšel na Dunaj in pričel izdajati zabavljivo šaljiv list Pavliha. Zaradi svoje ostrine in brezkompromisnosti se je zameril obema političnima strujama pri nas, zato je list kmalu prenehal izhajati. Ko se je vrnil v Ljubljano, je po dolgih letih siromašnega in nestalnega življenja dobil mesto skriptorja v ljubljanski licejski knjižnici, kjer je delal do smrti. V javnem življenju ni več sodeloval.

Levstik je kot pripovednik ustvarjal krajše pripovedne oblike, npr. umetno pripovedko Martin Krpan z Vrha (1858) in slovstveni potopis Popotovanje iz Litije do Čateža (1858), s katerim je Slovencem ponudil literarni program, kjer pravi, da mora slovstvo narodno prebujati in slovstveno vzgajati. Jezikoslovno se je izkazal v delu Napake slovenskega pisanja (1858). Tudi kot literarni kritik je literaturo podredil narodnostnemu načelu. V pesmih prevladuje stvaren odnos do življenjskega okolja, zgledoval pa se je tudi pri ljudski pesmi in deloma privzemal predromantične prvine (Franjine pesmi, Tonine pesmi, pripovedna pesem Ubežni kralj). Pisal je tudi za mladino (Otročje igre v pesncah, Kdo je napravil Vidku srajčico). Njegov edini večji dramski tekst pa je tragedija Tugomer, ki je leta 1876 izšla pod Jurčičevim imenom.

Po njem je poimenovana Levstikova nagrada, ki jo Mladinska knjiga podeljuje za dosežke na področju otroške in mladinske književnosti. Po njem se imenuje tudi Levstikova pot (od  Litije do Čateža), na katero se vsako leto na martinovo soboto odpravi vedno večja množica popotnikov.

Fran Levstik je umrl 16. novembra 1887 v Ljubljani.

V Knjižnici Mirana Jarca hranimo del njegove zapuščine, v kateri so tudi njegovi osebni predmeti, in sicer sprehajalna palica, očala, žepna ura, črnilnik in igralne karte. V slikovni zbirki knjižnice so tudi prve ilustracije Martina Krpana, delo Hinka Smrekarja.

Viri in literatura

• ES 6, str. 159-162 – s sliko.
• SBL I, str. 651.

Slikovni material

• ES 6, str. 159.

« Nazaj | natisni